[SlovLit] Spletna orodja za slovenščino -- O Tomizzi -- Trajanje v umetnosti -- Ruski letopis iz 12. stoletja

[Miran Hladnik gmail]

Od: Helena Ana Drewry <HelenaAna.Drewry na nuk.uni-lj.si>
Datum: 14. december 2015 11:35
Zadeva: NUK: SPLETNA ORODJA ZA BOLJŠO SLOVENŠČINO (četrtek, 17. 12.
2015, ob 18. uri)
Za: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>

Spoštovani, v okviru razstave Poljub z jezikom: slovnice in slovarji
slovenskega jezika od začetkov do danes začenjamo v četrtek, 17. 12.
2015, ob 18. uri s ciklusom predavanj SPLETNA ORODJA ZA BOLJŠO
SLOVENŠČINO. Miro Romih bo predstavil družino spletnih orodij podjetja
Amebis. Med drugim boste spoznali najnovejše različice programa za
avtomatsko lektoriranje besedil Amebis Besana, spletne slovarje
Termania, prevajalnik Amebis Presis, sintetizator govora za slepe in
slabovidne Amebis Govorec. Predstavitev bo potekala v Sejni sobi NUK
(prvo nadstropje, soba št. 102). Vstop je prost. Število mest je
omejeno. Pred predavanjem vas ob 17. uri vabimo v razstavno dvorano na
voden ogled razstave Poljub z jezikom: slovnice in slovarji
slovenskega jezika od začetkov do danes (ki je v  Narodni in
univerzitetni knjižnici na ogled do 30. januarja 2016).

===

From: "Irena Urbič" <irena.urbic na siol.net>
Date: Mon, 14 Dec 2015 17:32:08 +0100
Subject: Vabilo Tomizza 18. 12. 2015 18.00 Pretorska palača Koper

Založba Beletrina, Forum Tomizza, Skupnost Italijanov Santorio
Santorio in Javni sklad za kulturne dejavnosti Koper vas v veselju
vabimo na predstavitev slovenskega prevoda romana Fulvia Tomizze ZLO
PRIDE S SEVERA: Roman o škofu Vergeriju -- v petek, 18. decembra 2015,
ob 18. uri v Pretorsko palačo v Kopru. O enem temeljnih del
Tomizzevega opusa bodo govorili: prevajalka Vera Troha, pisec spremne
besede Milan Rakovac, literarni zgodovinar dr. Miran Košuta in
zgodovinar dr. Salvator Žitko. Uvodne besede: Miljana Cunta (Založba
Beletrina) in  Mario Steffè (Skupnost Italijanov Santorio Santorio
Koper). Pogovor bo povezovala Irena Urbič, odlomke bo brala Janja
Lešnik, Pisatelj Tomizza se je posvetil Vergerijevemu življenju s
šestletnim poglobljenim študijem rimskih in beneških arhivov in
ustvaril veličasten zgodovinski roman, s katerim je odstrl molk z
istrskega protestantizma, hkrati pa prikazal dramatično življenje
brezdomca, kar je izkušnja, ki združuje literarno osebnost romana in
njenega avtorja.

===

From: Zalozba ARISTEJ <info na aristej.si>
Date: Mon, 14 Dec 2015 18:47:29 +0100
Subject: Dialogi o trajanju v umetnosti

Spoštovani, vsa umetnost se razteza v času, a je časovnost sama redko
deležna samostojne refleksije, kar je lahko v času razmaha popularnih
umetnosti v poznem kapitalizmu – ko je trajanje npr. popularne glasbe
in filmov industrijsko standardizirano –  še posebej problematično.
Novi Dialogi prinašajo temo o trajanju v umetnosti, ki jo je uredil
Matic Majcen. Opozarjamo tudi na novi uvodnik Borisa Vezjaka, tokrat o
evropski paranoji in migracijski krizi. Več na
http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html

===

Od: knjigarna <knjigarna na ff.uni-lj.si>
Datum: 15. december 2015 09:01
Zadeva: Na Besedni postaji o najstarejšem ruskem letopisu

Na Besedni postaji v torek, 22. decembra, ob 16.30. uri (Modra soba/V.
nad. na Filozofski fakulteti):  Pripoved o minulih letih (Znanstvena
založba FF, 2015). O prevodu najstarejšega ruskega letopisa bomo
govorili z urednikom knjige doc. dr. Blažem Podlesnikom, prevajalcem
Aljažem Glaserjem in avtorjem spremne besede Simonom Malmenvallom.

Pripoved o minulih letih je najstarejše ohranjeno vzhodnoslovansko
zgodovinsko besedilo, nastalo v začetku 12. stoletja, in predstavlja
najpomembnejši zgodovinski vir za razumevanje srednjeveške zgodovine
današnjih Belorusov, Rusov in Ukrajincev. Obenem je ta najstarejši
vzhodnoslovanski letopis tudi okno v kulturo, ki so jo določale
svetovnonazorske koordinate, ki so v marsičem drugačne od teh, ki
določajo pogled na zgodovino v sodobnosti. Pripoved o minulih letih je
tako torej tudi dokument, ki priča o neizogibni vpetosti vsake
zgodovinske refleksije v ideološki kontekst obdobja, in čeprav so
letopis v preteklosti pogosto uporabljali za utemeljevanje različnih,
predvsem ruskih, v zadnjem času pa tudi ukrajinskih nacionalnih
zgodovinskih mitov, je njegova resnična vrednost predvsem v tem, da o
zgodovini razmišlja v njemu lastnih, srednjeveških kategorijah.