[SlovLit] Iz Prage -- Re: Kulturnodediščinska zakonodaja -- Beckett -- Srečko in Peter

[Miran Hladnik gmail]

From: "Andrej Šurla" <andrej.surla na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si, silektornet <silektornet na list.arnes.si>, Moja
Slovenija <urednistvo na mojaslovenija.net>,
slovenija.danes na sloveniatimes.net
Date: Sat, 12 Dec 2015 12:43:53 +0100
Subject: Praška predstavitev češkega prevoda romana Zmagoslavje podgan
Milana Dekleve

Priljubljeno slovensko reklo, da »čez sedem let vse prav pride«, smo v
četrtek, 10. decembra, v Pragi priložnostno modificirali v … devet
let. Toliko časa je preteklo od Svetovnih dni slovenske literature, ko
je na tukajšnjem lektoratu gostoval Milan Dekleva. (O tem, kako
intenzivno in z dogodki bogato je bilo omenjeno gostovanje po čeških
univerzah, lahko beremo v navdušenih zapisih tedanjih lektoric na
praški in brnski univerzi:
http://www.centerslo.net/l6.asp?L1_ID=2&L2_ID=28&L3_ID=73&L4_ID=10&L5_ID=2&L6_ID=4&LANG=slo.)

Leto 2006 je bilo za gospoda Deklevo tudi sicer izredno intenzivno in
uspešno, saj mu je »za življenjsko pesniško in pisateljsko delo«
prineslo Prešernovo nagrado, prav tako pa tudi kresnika za roman
Zmagoslavje podgan. Zdaj je (po kar nekaj letih pozabe v uredniških
predalih)  ta romaneskna upodobitev dvajsetega stoletja, ki jo je
pisatelj izpeljal skozi literariziran oris kompleksne življenjske in
umetniške usode Slavka Gruma, končno zaživela tudi v češkem jeziku, in
sicer v prevodu Liborja Doležána ter z  naslovom Triumf potkanů.
Založba Dauphin ga predstavlja kot »ekspresionistični roman iz
postmoderne dobe« ter kot »velik roman, poln ljubezni in strasti, poln
Avstro-Ogrske in lepote davno minulega sveta, poln notranjega sveta in
morfija«.

Roman in njegov avtor sta bila zvezdi četrtkovega večera v literarnem
salonu priljubljenega praškega lokala Cafe Kampus. Odlomke izvirnika
in prevoda sta izmenično prebirala sam pisatelj in dramski igralec
Václav Hanzl. Dobra tehnična opremljenost prizorišča nam je omogočila,
da smo to, kar se je bralo v enem jeziku, hkrati projicirali na platno
v drugem, zaradi česar smo se lahko seznanili s kar šestimi daljšimi
odlomki in tako roman zares začutili. Večer je vsebinsko pripravil, ga
usmerjal in z lepo izpeljanim intervjujem s pisateljem zaključil sam
prevajalec, poleg lektorja pa ga je uvedel g. veleposlanik Leon Marc,
ki je poudaril prazničnost vsakega izida slovenskega literarnega
besedila v tujem jeziku. Glede slednjega je situacija na Češkem
takšna, da tukaj sicer izide kar precej prevodov slovenskih del, a se
večina založb po neki svoji nesimpatični ekonomski logiki za njihovo
promocijo kaj prida ne potrudi. Res je, da literarni večeri, kakršen
je bil četrtkov, niso dogodki z masovnim obiskom (tokrat nas je bilo
okoli petindvajset), vseeno pa vedno zberejo precejšen del obstoječih
lokalnih prijateljev slovenske književnosti, ki se jim pogosto (no,
vsaj včasih) vendarle  pridruži tudi kdo, ki ga prej še nismo videli.
Tako je bilo tudi tokrat. Zbrani pa nismo uživali le v literaturi,
ampak tudi v pianističnih več-kot-le-dodatkih, s katerimi nam je
postregel sam g. Dekleva.

Da smo dogodek izvedli, so zaslužni Cafe Kampus, ki nam je svoj salon
odstopil brezplačno, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki
je prevzel plačilo umetnikovega prenočevanja, in Javna agencija za
knjigo RS s kritjem potnih stroškov. Pa seveda entuziast prevajalec in
slovensko veleposlaništvo, ki mi vedno pomaga s tiskanjem malce večjih
plakatkov, kot jih je sposoben narediti moj tiskalnik. Naslednji večer
so soroden dogodek pripravili tudi slovenisti iz Brna.

Lep pozdrav iz predpraznične Prage, Andrej Šurla

===

https://sl.wikiversity.org/wiki/44. člen -- M. Hladnik, 44. člen
Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu
interesu (predobjava članka) (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005384.html).

===

From: Beletrina <info na zalozba.org>
To: Beletrina <info na zalozba.org>
Date: Mon, 14 Dec 2015 07:27:45 +0000
Subject: Danes: O Beckettu z Mladenom Dolarjem in Jano Pavlič - ob
19.00 v Atriju ZRC

To jesen se bomo v knjigarni Beletrina srečevali ob dobrih knjigah,
dišečem čaju in z zanimivimi gosti. Danes bo na vrsti Samuel Beckett:
Mercier in Camier.

Leta 1945 je Samuel Beckett doživel "razodetje". Beseda je močna,
vendar jo je avtor sam večkrat uporabil. Temu je sledila odločitev za
pisanje v francoščini. Prvi večji podvig na novem terenu je bil roman
Mercier in Camier, ki ga je napisal leta 1946, prvič pa je bil
objavljen leta 1970. Od nedavna je roman na voljo tudi v slovenščini,
saj je izšel v zbirki Beletrina. O avtorju, romanu in še čem bosta v
knjigarni Beletrina govorila Jana Pavlič, ki je roman prevedla, in
Mladen Dolar, ki je prispeval spremno besedo. Pogovor vodi Iva Kosmos.
Pridružite se nam v ponedeljek, 14. decembra, ob 19.00 v Atriju ZRC
(Novi trg 2).

Samuel Beckett (1906–1989) je zagotovo eden najpomembnejših literarnih
ustvarjalcev 20. stoletja. Tega ne potrjuje le Nobelova nagrada za
literaturo iz leta 1969, temveč tudi nenehna aktualnost njegovih del
in neizmerno referenčno polje, ki so ga ustvarila. Poznamo ga kot
izvrstnega in vsestranskega ustvarjalca tako na področju dramatike kot
tudi poezije in proze. Svoja dela je sprva pisal v angleščini, kasneje
v francoščini in jih sam prevajal v oba jezika. Pričujoči roman
Mercier in Camier je delo z izrazito dialoško strukturo, v kateri
lahko zaznamo zametke kasnejših dramskih besedil Čakajoč Godota in
Konec igre. Več:
http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/beletrina/mercier-in-camier/21746

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 14 Dec 2015 11:07:20 +0100
Subject: Pogovor o branju

Na zadnjih letošnjih Pogovorih o branju, ki jih organizirajo
Slavistično društvo Koper, Kulturni klub/Club culturale in Gledališče
Koper bo v torek 15. decembra ob 20. uri v gledališki kavarni  dr.
Lucija Čok v pogovoru z Jasno Čebron predstavila esej Srečko in Peter.
V eseju o prijateljstvu med primorskima študentoma romanistike, Srečku
Kosovelu in  Petru Martincu, so razčlenjena njuna pisma, kjer si
izmenjujeta poglede na literarno dogajanje v prvi polovici dvajsetih
let prejšnjega stoletja. Peter Martinc je kot štipendist francoske
vlade leta 1924 študiral nekaj časa v Franciji (Aix-en-Provence) in
seznanjal prijatelja Srečka Kosovela v Ljubljani o rastoči literarni
avantgardi (nadrealizem). Kosovelova pisma Martincu dokazujejo, kako
močno so te informacije vplivale na pesnikovo literarno obzorje.

Dr. Lucija Čok se s tem esejem poklanja svojemu profesorju
francoščine, Petru Martincu, ki jo je navdušil za francoščino in
francosko kulturo. To pripadnost je širila kot profesorica francoščine
na koprski gimnaziji ter jo negovala kot univerzitetna profesorica in
rektorica Univerze na Primorskem. Knjiga o prijateljstvu med Srečkom
in Petrom je izšla lani v slovenščini in francoščini. Izdali so jo
koprsko Kulturno društvo Peter Martinc,  UP ZRS  in  Univerzitetna
založba Anales.