[SlovLit] Znanstveno vrednotenje slovenistike, Prostori zgodovinske povesti na Geopediji -- Re: Proti atlasu Ljubljane

[Miran Hladnik gmail]

https://sl.wikiversity.org/wiki/Znanstveno_vrednotenje_slovenistike --
M. Hladnik, Znanstveno vrednotenje slovenistike (predobjava,
komentarji zaželeni).

http://slov.si/mh/prostori.html -- M. Hladnik, Prostori zgodovinske
povesti na Geopediji (preodbjava, komentarji?).

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Datum: 25. oktober 2015 14:25
Zadeva: Proti Atlasu
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005305.html ,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005308.html idr.)

Spoštovani kolegi (slovnično obliko moškega spola uporabljam
enakovredno za oba spola),

čeprav menim, da je prof. dr. Marko Juvan dovolj izčrpno in
argumentirano odgovoril na vsa vprašanja, sem se odločila, da na
kratko pojasnim vsaj nekatere zadeve, saj sem ne nazadnje sodelovala
pri raziskovalnem projektu Prostor slovenske literarne kulture.

Kakor je razbrati iz javnega pisma, ki ga je podpisalo več podpisnikov
in je uperjeno proti Marjanu Dolganu, je največji problem ta, da je v
njegovem Literarnem atlasu Ljubljane upoštevanih premalo avtoric. Prej
bi pričakovala, da bo predmet konstruktivne polemike kaj drugega. Ali
je pet avtoric premalo ali ne, pa ne želim presojati. To bi znal
najbolje utemeljiti avtor sam. Lahko da tudi, če atlas obravnavamo
povsem izolirano in zunaj projekta. Vendar tudi podpisniki javnega
pisma sami očitno vedo, da je Atlas le eden od rezultatov projekta,
torej bi bilo pričakovati, da bodo zastopanost žensk vendarle
presojali v kontekstu celotnega projekta. Večina njegovih rezultatov
je predstavljenih na spletišču in v znanstvenem tisku. Iz objavljenih
razprav je vsekakor razvidno, da projekt ni upošteval samo petih
avtoric.

Vsak izbor je do neke mere subjektiven, vendar seznam avtorjev (tudi
to obliko uporabljam enakovredno za oba spola), ki jih je zajel
projekt, pokriva 60–70 % osebnosti, ki so ustvarile večino svojega
opusa med 1780 in 1940. Ta seznam ni povsem skladen s seznamom
avtorjev, ki ga je uporabil avtor v Atlasu, kar je razumljivo, saj
niso bili ne vsi ne v enaki meri povezani z Ljubljano. Ko presojamo
delež moških in žensk, bi morali upoštevati omenjeni časovni okvir.
Ravno tako pa bi bilo tudi treba upoštevati navidezno banalno dejstvo,
da je število raziskovalcev v skupini omejeno in da so omejene tudi
zmogljivosti posameznega raziskovalca.

Naj izmed avtoric, ki smo jih zajeli v raziskavo, omenim samo tisto z
vrha abecednega seznama, Vero Albreht, in tisto s konca seznama,
Maričko Žnidaršič, verjetno manj znano ustvarjalko. V takih primerih
smo se pri projektu soočali s težavami, ki jih omenja prof. Juvan, in
sicer zaradi pomanjkljivih biografij. Zaradi pomanjkljivih podatkov o
letih službovanja npr. nismo mogli vselej in povsem natančno
georeferencirati posameznih avtorskih osebnosti. Včasih nam je uspelo
pridobiti manjkajoče podatke, ponekod bo to še treba storiti (če se
niso za vedno izgubili) in tu je vsekakor dobrodošlo vsakršno
sodelovanje in nadgrajevanje. Projekt razen tega ni skušal upoštevati
samo spolske, ampak tudi pokrajinsko (navsezadnje gre za prostorski
projekt), razredno-slojno, zvrstno-žanrsko in še kako drugo
raznovrstnost.

Iz vsebine javnega pisma bi lahko predpostavljali, da podpisniki že
imajo seznam avtoric, ki bi po njihovem morale biti upoštevane za
obravnavano obdobje. Zato jih prijazno pozivam, naj nam s takim
seznamom postrežejo. Dobrodošlo bi bilo tudi, če bi nam pomagali
zlasti s prostorskimi podatki iz biografij književnic (predmet naše
raziskave je bil namreč prostor, v katerem je med 1780 in 1940
nastajal in deloval slovenski literarni sistem, ne pa položaj
posameznih ustvarjalcev ali družbenih skupin). V vsej zadevi sem se
sama pripravljena obvezati še toliko, da pregledam obstoječi seznam in
po potrebi predlagam njegovo dopolnitev za morebitne nove raziskave.
Verjamem, da bi takšna oblika sodelovanja prinesla zadovoljstvo na
obeh straneh.

Tudi jaz upam, da mi je uspelo vsaj nekoliko pojasniti tisto, kar je
bilo morebiti še treba.

Lep pozdrav,
doc. dr. Urška Perenič