[SlovLit] Proti atlasu Ljubljane -- GeoSlovečeri

[Miran Hladnik gmail]

Od: Katja Mihurko-Poniž <katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si>
Datum: 26. oktober 2015 09:09
Zadeva: Re: Proti atlasu Ljubljane
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005312.html ,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005314.html in prej)

Spoštovani kolega, iz vašega zadnjega zapisa bi morda kdo lahko
sklepal, da je moje opozarjanje na to, da dr. Dolgan ni prispeval
novih izsledkov k biografiji Zofke Kveder užaljeno samoljubje in da
bom po vašem priznanju spet lahko mirno spala. Vsekakor to ni bila
motivacija za moje pisanje. V zadnjem obdobju se v znanosti vse bolj
izgublja spoštljiv odnos do predhodnih raziskav, zato se mi zdi, da je
prav, da opozarjamo na to, še posebno, kadar vemo, o čem govorimo.
V zgodovini znanosti smo velikokrat bili priča zlorabam znanstvenih
ugotovitev in neupoštevanju celotnega konteksta. Zato nikoli ne
podpisujem ničesar, kjer mi ni znano celotno ozadje. Na dogodku, o
katerem so podpisniki pisali, me ni bilo, zato se do izjav dr. Dolgana
nisem mogla opredeliti. Glede drugega dela o majhnem številu
književnic pa tudi nisem mogla soditi kar tako, brez natančnega
poznavanja projekta. Kot raziskovalka na področju literarne
ustvarjalnosti avtoric predobro vem, da je bilo avtoric v marsikaterem
obdobju precej manj kot avtorjev. A v vseh letih svojih raziskav sem
tudi spoznala, da je kriterije skoraj vedno mogoče postaviti tako, da
tistega/tiste, ki ga/je ne želimo vključiti, lahko tudi izključimo in
pri pisateljicah se je to prepogosto dogajalo. Zato sem bila vesela
vašega zapisa o tem, da ste želeli v atlas in projekt vključiti več
avtoric, saj je to kazalo na to, da obstajajo objektivni razlogi za
to, da ste jih toliko, kolikor ste jih, in da so raziskave o avtoricah
še kako smiselne in potrebne. A samo zapisati, da biografskih raziskav
o določenih avtoricah ni – brez navajanja imen, ni ravno strokoven
odziv. Zato sem vztrajala pri odgovoru – ne proti LAL, kakor je
naslovil kolega Hladnik najin dialog, temveč za etično in odgovorno
znanost. V tem smislu sem opozarjala tudi na oznako LAL kot znanstvene
monografije. Z dvema primeroma je glede avtoric na moje vprašanje
odgovorila kolegica Urška, nerazumljiv mi je molk dr. Dolgana, ki se
je pred mnogimi leti, ko še ni bilo interneta, jaz pa sem se šele
začela ukvarjati z Zofko Kveder, resnično potrudil, da mi je sporočil
podatek o njej, za katerega je menil, da mi bo koristil. Po mojem
mnenju bi strokoven in utemeljen odgovor, s konkretnimi navedbami,
zakaj so v atlasu le navedene književnice in katere bi lahko bile, pa
jih niste mogli vključiti, o resnem znanstvenem pristopu povedal več
kot stavki v smislu, da zgodovina ne pozna kvot kot današnja politika.
Stavek, ki morda komu zveni kot duhovita domislica, namreč nikoli ne
bi pripisala takšnemu strokovnjaku kot ste vi za kanon in z njim
povezane mehanizme vključevanja in izključevanja – kvote so namreč
povezane prav s tem. V upanju, da je najina diskusija vendarle odprla
kakšen nov vidik v raziskovanju avtoric, korespondenco tudi jaz
zaključujem.

Lep pozdrav,
Katja Mihurko Poniž

[Proti atlasu Ljubljane sem naslovil sporočilo o javnem pismu
direktorju ZRC SAZU. Navada je, da odzivi (Re:) na sporočila zaradi
lažje sledljivosti ohranjajo začetni naslov; Katjin odziv sicer ni
imel naslova. -- mh]

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 26 Oct 2015 13:06:05 +0100
Subject: GeoSlovečeri

Spoštovani,

na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze
na Primorskem (UP FHŠ) v Kopru smo se odločili, da pri pripravi
nekaterih kulturnih dogodkov v nizu SloVečeri sodelujemo z Oddelkom za
geografijo UP FHŠ, in tako soustvarimo GeoSlovečere. Kdo pravi, da
slovenistika in geografija ne moreta iti z rokov roki? Na FF UL si
delita celo hodnik. No, šalo na stran, dejstvo je, da se tudi v
slovenistiki srečujemo s pojmom prostora, ki je nenadomestljiv
raziskovalni predmet geografije. Pa tudi termina kot prostorska
literarna veda in literarna geografija nam nista povsem neznana,
kajne?

Prvič v letošnjem študijskem letu tako vabimo v torek 27. 10. ob 19.
uri v predavalnico Levant 3 na predstavitev knjige Izbrana dela dr.
Vladimirja Klemenčiča (Inštitut za narodnostna vprašanja, 2015), v
kateri bodo sodelovali: urednika dr. Matjaž Klemenčič in dr. Jernej
Zupančič ter diskutanta dr. Milan Bufon in dr. Anton Gosar. Dr.
Vladimir Klemenčič (1926--2013)
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Klemen%C4%8Di%C4%8D), kot o
njem piše Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija (2011), je bil
utemeljitelj socialne geografije na Slovenskem, raziskoval je
problematiko obmejnih in narodnostno mešanih območij, še zlasti
položaj slovenske narodnostne manjšine v Italiji, Avstriji in na
Madžarskem. Leta 1972 je izšla njegova slovensko-nemška publikacija
Koroška. Karta in imenik slovenskih krajevnih imen, bil je tudi
soavtor knjige Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj
po drugi svetovni vojni (2006).

Do konca leta načrtujemo še predstavitev monografije dr. Mihe
Kodermana: "Nazaj v domači kraj": prostorske in turistične razsežnosti
obiskovanja Slovenije s strani slovenskih izseljencev in njihovih
potomcev iz Avstralije (Univerzitetna založba Annales, 2015) in dr.
Milana Bufona: Družbena geografija sveta: globalni sistemi in
regionalne dinamike (2014):
(http://www.zrs.upr.si/monografije/single/druzbena-geografija-sveta-globalni-sistemi-in-regionalne-dimanike-1855).
O natančnejših datumih boste še obveščeni, že zdaj pa lepo vabljeni na
vse SloVečere in GeoSlovečere.

Lep pozdrav,
Vladka Tucovič