[SlovLit] Poročilo s tabora JANES -- Re: Matura

[Miran Hladnik gmail]

From: "Fišer, Darja" <Darja.Fiser na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 31 Aug 2015 05:24:04 +0000
Subject: Poročilo s tabora JANES

Spoštovani, sporočam, da smo na Oddelku za prevajalstvo Filozofske
fakultete v Ljubljani s petkovo predstavitvijo rezultatov uspešno
sklenili raziskovalni tabor spletne slovenščine za srednješolce JANES,
ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.

Na taboru smo gostili 22 gimnazijcev iz vse Slovenije, ki smo jim
želeli približati slovenščino in jim pokazati, da je zanimiv in
pomemben predmet proučevanja. Na praktično zasnovanih raziskovalnih
delavnicah smo dijake uvedli v svet korpusnega jezikoslovja in
jezikovnih tehnologij ter jih opremili s kompetencami, ki jim
omogočajo, da s pomočjo prosto dostopnih virov za slovenščino
samostojno odgovarjajo na najrazličnejša jezikovna vprašanja. Z
analizo izbranih jezikovnih prvin smo osvetlili razlike med standardno
in spletno slovenščino. Raziskovalni tabor je trajal pet dni, vsak je
bil posvečen drugi osrednji temi, ki je bila najprej predstavljena na
uvodnem predavanju, temu pa so mu sledile vaje in delavnice. Na njih
so dijaki v manjših skupinah pod nadzorom mentorjev samostojno
raziskovali izbrano raziskovalno vprašanje.

Tabor je spremljal tudi bogat kulturni program, v katerem so
sodelovali priznani ustvarjalci, ki jih odlikuje ljubezen do
slovenščine in prizadevanje za njeno popularizacijo med mladimi. V
ponedeljek smo priredili standup večer z Boštjanom Gorencem Pižamo, v
torek smo se odpravili na vodeni ogled po literarnih poteh Ljubljane,
v sredo smo gostili vabljeni predavanji doc. dr. Dejana Jontesa »Moč
besed« in Kaje Dolar »Razvezani jezik«, v četrtek pa je Andrej Rozman
Roza za nas uprizoril gledališko predstavo Simplozij.

Vsa gradiva s tabora, predstavitve dijakov in fotografije so
objavljeni na naši spletni strani:
http://nl.ijs.si/janes/dogodki/tabor-2015/

Tabor ne bi mogel uspeti brez požrtvovalnega dela predavateljev Špele
Arhar Holdt, Damjana Popiča, Polone Gantar, Ane Zwitter Vitez in
Tamare Mikolič Južnič, asistentov Jake Čibeja, Katje Zupan, Ize
Škrjanec in Dafne Marko, računalniške podpore Daneta Filippinija ter
podpore vodstva fakultete in oddelka, zato se vsem iskreno zahvaljujem
za pomoč.

Lep pozdrav,
Darja Fišer

===

Od: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
Datum: 31. avgust 2015 12:19
Zadeva: matura (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005260.html)

Cenjene kolegice in kolegi,
močno podpiram pobudo kolege Tivadarja, da bi se srečali na posvetu o
zasnovi slovenske mature. Vrsta stvari je, o katerih bi lahko
podebatirati, npr.:

- možnost mature na dveh ravneh (temeljni in višji),
- smiselnost vsakoletnih tematskih sklopov (ali morda ne bi kazalo
vsaj na temeljni ravni zajemati iz nabora besedil, ki se določijo v
UN),
- diferencirano poučevanje (če sta dve ravni mature, je to samo po
sebi umevno) in
- mednarodna primerljivost zasnove mature (Avstrija, Italija,
mednarodna matura ipd.).

Mene osebno najbolj vznemirja prav razlika v zasnovi slovenske in mednarodne
mature, verjamem, da bi bili tudi naši dijaki (vsaj na višji ravni) brez
dvoma zmožni esejev z bolj izraženim osebnim odzivom na književni problem;
da je to mogoče, nenazadnje dokazujejo eseji za Cankarjevo tekmovanje ...
Ampak res je: prenove se ne dela po prekucuško in na hitro, dobro pa je, da
o dilemah vedno znova razpravljamo in iščemo nove rešitve; a bojim se, da je
zadnjega vendarle premalo, kakor da je zasnova, kakršna je, že tudi
optimalna ... Ali se morda motim?

Vsem želim energijski in energičen začetek novega šolskega leta,
nasvidenje na Cankarjevem,

Igor Saksida.

---

From: "Živa klaus" <ziva.mocnik12 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 31 Aug 2015 10:07:54 +0200
Subject:

Spoštovani slovlitovci! Menim, da gre pri naslovu Smrdi po
klientelizmu predvsem za to, koliko se kdo s knjigami za maturitetno
branje okorišča. Manj gre za debato o maturi, ki pa je tudi na mestu.
Pisatelj Feri Lainšček zagotovo zasluži vsak evro, pa še več. Uspešne
slovenske pisatelje bi morali finančno podpirati, kjer je to le možno.
Beseda klientelizem namiguje predvsem na nerazumno visoke stroške, ki
jih imajo dijaki 4. letnikov z nakupom obeh literarnih del. Pri teh
cenah je vsak pomislek, kdo se okorišča s slovenskimi dijaki,
upravičen. (Poleg ostalih nerazumno visokih stroškov kot npr.
maturanski ples - po načelu: Res, dijaki so zlata jama, samo prav jih
je treba obrniti.)

Lep pozdrav,
Živa

---

Od: Aleksandra Kocmut <tristanina na gmail.com>
Datum: 31. avgust 2015 14:16
Zadeva: Re: [SlovLit] Smrdi po klientelizmu

Mogoče majčkena zastranitev na temo "klientelizma", ampak - kaj pa
otroci oz. učenci, dijaki ...?

Naj povem primer, ki se je sicer zgodil v vrtcu. Tja so povabili P.
Suhodolčana, katerega "tarifa" naj bi bila enaka Lainščkovi. Za otroke
naj bi bil to velik dogodek, saj že v vrtcih berejo za bralno značko
in so brali tudi njegove knjige. Tako vsaj po pripovedi moje znanke,
vzgojiteljice. Vsak otrok je moral prinesti v vrtec dva evra. Dva
evra! Ko je bilo že vse dogovorjeno in denar zbran, pa so starši po
Facebooku začeli "delati halo", češ da je to predrago. Ko je
ravnateljica za to izvedela, je nastop odpovedala, denar pa so staršem
vrnili.

Ne vem, kaj menite o zgodbi do te točke; ampak z mojega vidika
najhujše šele pride: razočaranje otrok, ko so izvedeli, da Primoža ne
bo! Tedaj se je znanka obrnila name. Lahko bi zagrenjeno pripomnila,
da nočem biti "rezerva", in to brezplačna, seveda. Ampak kaj naj vam
rečem? Sem idealist in rada imam otroke. Šla sem. Saj mi ni daleč! Na
vse konce Slovenije se brez povrnitve potnih stroškov ne vozim več. V
okviru Koroške pa še vedno grem nastopat tudi (in večinoma)
brezplačno. Izjemoma sem v nastop dodala še glasbeno točko in vzela s
seboj hčerko, da mi je "pomagala" peti. Otroci so bili navdušeni. Meni
pa se je zdelo prav, da imajo nekaj veselja. Pa ne le veselja: kako
bomo vzgojili (bralno) kulturne ljudi, če ne bodo že od malih nog
doživljali takih izkušenj?

Verjamem, da dijaki niso ravno jokali, ker Ferija ni bilo. Najbrž pa
je vsaj tu in tam kateremu le bilo žal. Ko se spomnim nase v svojih
gimnazijskih letih, vem, da bi mi obisk pisatelja/pesnika na naši
gimnaziji veliko pomenil.

Da pa se od kulturnikov pričakuje, da pišemo, nastopamo itd.
brezplačno, pa je tema, ki že lep čas čaka, da bi se je kdo zares
"lotil". A dokler se pisanje literature (pa še kakšno drugo umetniško
ustvarjanje) obravnava kot hobi, kot nekaj, kar naj počnemo (in tudi
moramo to početi) v prostem času, bolje ne bo.

Lep pozdrav,
Aleksandra Kocmut