[SlovLit] Za znanost v slovenščini

Čet Jul 23 06:14:02 CEST 2015

From: lanko marusic <franc.marusic na ung.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 22 Jul 2015 10:09:14 +0000
Subject: Re: Odg: Re: [SlovLit] Za znanost v slovenščini (
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005236.html)

Stalin je bil seveda samo hec (in manjša provokacija), poanta tistega
olinčenea besedila pa je bila predvsem v tem, da bi bilo prav v razpravi o
teh (in vseh ostalih) zadevah začet uporabljat prave argumente ne pa v
nedogled ponavljati ista nepreverljiva mnenja. Moja reakcija je bila
direktno uperjena na tisti dopis Deana Komela, ki so ga vsi jemali kot
nekaj izredno pomembnega, samo zato, ker ga je napisal filozof. Takšen tip
razprave ni produktiven oz. je nanj treba odgovoriti z nasprotnim mnenjem,
če želimo v tej razpravi kamorkoli napredovati (in na to sem pomislil, ko
sem zjutraj bral tisti Stalinov članek, ki dejansko govori o čisto drugih
zadevah in je dejansko del prav zanimive zgodbe iz zgodovine (ruskega)
jezikoslovja, ki jo opisuje druga povezava).

lp
Lanko

---

Od: Kržišnik, Erika <Erika.Krzisnik na ff.uni-lj.si>
Datum: 22. julij 2015 12:13
Zadeva: RE: [SlovLit] Za znanost v slovenščini (
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005235.html)

Pozdravljeni, kaj je jezik (sredstvo, vsebina, misel, vse, kar imamo, da
eksplicitno reflektiramo ta svet, ali pisan ništrc), nekaj pove tale
"zgodba":

Menda (o tem v Sobotni prilogi 18. 7. Janez Markeš, citiram po spominu) je
Varufakis, ko je še bil grški finančni minister, v Nemčiji izjavil:
"Dolžan, a ne kriv." Kako naj naslovnik (Nemec), ki mu je Schuld tako
"dolg" kot "krivda", dojame sporočevalca (Grka), o katerem imajo tako
Makedonci kot Srbi (morda tudi Bolgari) frazeološko primero (prevedeno v
slovenščino) "dolžan kot Grčija" (zelo zadolžen)?

Jezikovna politika evropskega združevanja je bila nekoč jezikovna
raznovrstnost, a ko smo pred dobrim desetletjem - jezikoslovci  - v Askeju
na Švedskem sedeli ob (dobesedno) okrogli mizi, smo se pogovarjali v
nemščini, ker je bilo med nami največ Nemcev in nenemških germanistov. Tema
pogovora pa je bila ravno jezikovna raznovrstnost. Kako različno smo jo
razumeli takrat in jo še danes! In znanost? Zlasti humanistična znanost in
v njej posebej jezikoslovje ve tudi nekaj o tem, da je svet sicer tak,
kakršen je, da pa je človekovo spoznavanje sveta med drugim povezano tudi s
tem, kaj in kako (na kakšen način) lahko o njem nekaj pove.

Miklošič ni bil jezikoslovec svetovnega formata (samo) zato, ker je pisal v
nemščini, pač pa (tudi) zato, ker se je bil pripravljen seznaniti z mnogimi
drugimi jeziki, da je lahko spoznal, primerjal in napisal, kar je pač
napisal.

Kaj je torej (bil? kdaj že?) ideal evropskega združevanja, dokler je bil
govor o jezikovni  raznovrstnosti še kaj več kot politična floskula? Po
mojem to, da bi se ljudje učili več jezikov in se na ta način bolje
razumeli in več spoznali. Tista o latinščini kot jeziku znanosti in o koncu
njene tovrstne vloge, ki da ni pripeljal do propada znanosti, temveč do
njenega razvoja, je pa tudi že kliše, kljub vsej resničnosti.

Lp, Erika Kržišnik

---

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Datum: 22. julij 2015 11:25
Zadeva: RE: [SlovLit] Za znanost v slovenščini (
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005235.html)

Ker se 'znanost ne more razvijati brez soočanja različnih mnenj', se
oglašam s kratkim komentarjem dopisa Lanka Marušiča:

1. znanost je celota, ki vključuje specifične vede. Ena njih je
jezikoslovje. Vsaka veda ima svoje značilnosti.
2. Slovenistika ima svoje značilnosti, ki določajo njen nenadomestljiv
pomen za pripadnike slovenskega naroda. Država in vse njene inštitucije
 temeljijo na slovenščini, kar ji v okviru znanstvenih ved daje dodatni
pomen za Slovence in slaviste doma in v svetu.
3. Slovenistika (in slavistika) imata značilnosti, ki so drugačne od
germanistike in primerljivih ved. To dejstvo določa njen samostojen
položaj, ki ga znanstveno v domačem in tujem okolju predstavljajo (tudi)
slovenistične znanstvene revije v slovenščini: Slavistična revija, Jezik in
slovstvo itd. Vprašanja, ki jih obravnavajo, so aktualna in pomembna za
govorce in znanstvenike tega jezika; ne zbujajo pa v večji meri zanimanje
govorcev drugih jezikov, ki jih primarno zanima njihovo govorno področje.
4. Sleherna pooblaščena ustanova, ki  znanstveno deluje, v interesu svojih
državljanov upošteva specifičen, nenadomestljiv in daljnoročno
konstitutiven pomen razvoja lastnih, avtohtonih in avtonomnih, v našem
primeru slovenskih jezikovnih oblik in posebnosti; del tega razvoja je kot
pomemben javni medij tudi znanstveni tisk. Za izpolnitev interesov in volje
svojih davkoplačevalcev se zato vsako okolje primerno organizira: za
izgovorom o univerzalni znanosti se odgovorni za obstoj, razvoj in
bodočnost slovenskega jezika in kulture danes ne morejo  skrivati. Ustanove
in svetovalna telesa so dolžni poiskati formulacije, ki bodo omogočale,
podpirale in stimulirale objave v nacionalnem jeziku in v nacionalnih
medijih. Tako delujejo v vseh državah.
5. Formulaciji, da 'Slavistična revija ni najboljša revija', manjka
argumentacija.
Slovenstvo, slovenska kultura in znanost, država in njene institucije,
organizacije, podjetja in posamezniki delujejo v materinščini, ki jo več
stoletij imenujemo slovenščina, ker je njen obstoj in razvoj potreben in
koristen za vse Slovence. Slovenske slovenistične revije so najboljše na
svetu že zato, ker podobnih drugod po svetu ni.

mirko

===

P. S. Račun miranhladnik1 pri gmailu je poln, izbrišite ga prosim iz
svojega imenika. Novi naslov je miran.hladnik na gmail.com
-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20150723/385441ea/attachment.html>