<div dir="ltr">From: lanko marusic <<a href="mailto:franc.marusic@ung.si">franc.marusic@ung.si</a>><br>To: "<a href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</a>" <<a href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</a>><br>Date: Wed, 22 Jul 2015 10:09:14 +0000<br>Subject: Re: Odg: Re: [SlovLit] Za znanost v slovenščini (<a href="http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005236.html">http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005236.html</a>)<br><br>Stalin
je bil seveda samo hec (in manjša provokacija), poanta tistega
olinčenea besedila pa je bila predvsem v tem, da bi bilo prav v razpravi
o teh (in vseh ostalih) zadevah začet uporabljat prave argumente ne pa v
nedogled ponavljati ista nepreverljiva mnenja. Moja reakcija je bila
direktno uperjena na tisti dopis Deana Komela, ki so ga vsi jemali kot
nekaj izredno pomembnega, samo zato, ker ga je napisal filozof. Takšen
tip razprave ni produktiven oz. je nanj treba odgovoriti z nasprotnim
mnenjem, če želimo v tej razpravi kamorkoli napredovati (in na to sem
pomislil, ko sem zjutraj bral tisti Stalinov članek, ki dejansko govori o
čisto drugih zadevah in je dejansko del prav zanimive zgodbe iz
zgodovine (ruskega) jezikoslovja, ki jo opisuje druga povezava).<br><br>lp<br>Lanko<br><br>---<br><br>Od: Kržišnik, Erika <<a href="mailto:Erika.Krzisnik@ff.uni-lj.si">Erika.Krzisnik@ff.uni-lj.si</a>><br>Datum: 22. julij 2015 12:13<br>Zadeva: RE: [SlovLit] Za znanost v slovenščini (<a href="http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005235.html">http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005235.html</a>)<br><br>Pozdravljeni,
kaj je jezik (sredstvo, vsebina, misel, vse, kar imamo, da eksplicitno
reflektiramo ta svet, ali pisan ništrc), nekaj pove tale "zgodba":<br><br>Menda
(o tem v Sobotni prilogi 18. 7. Janez Markeš, citiram po spominu) je
Varufakis, ko je še bil grški finančni minister, v Nemčiji izjavil:
"Dolžan, a ne kriv." Kako naj naslovnik (Nemec), ki mu je Schuld tako
"dolg" kot "krivda", dojame sporočevalca (Grka), o katerem imajo tako
Makedonci kot Srbi (morda tudi Bolgari) frazeološko primero (prevedeno v
slovenščino) "dolžan kot Grčija" (zelo zadolžen)?<br><br>Jezikovna
politika evropskega združevanja je bila nekoč jezikovna raznovrstnost, a
ko smo pred dobrim desetletjem - jezikoslovci - v Askeju na Švedskem
sedeli ob (dobesedno) okrogli mizi, smo se pogovarjali v nemščini, ker
je bilo med nami največ Nemcev in nenemških germanistov. Tema pogovora
pa je bila ravno jezikovna raznovrstnost. Kako različno smo jo razumeli
takrat in jo še danes! In znanost? Zlasti humanistična znanost in v njej
posebej jezikoslovje ve tudi nekaj o tem, da je svet sicer tak, kakršen
je, da pa je človekovo spoznavanje sveta med drugim povezano tudi s
tem, kaj in kako (na kakšen način) lahko o njem nekaj pove.<br><br>Miklošič
ni bil jezikoslovec svetovnega formata (samo) zato, ker je pisal v
nemščini, pač pa (tudi) zato, ker se je bil pripravljen seznaniti z
mnogimi drugimi jeziki, da je lahko spoznal, primerjal in napisal, kar
je pač napisal.<br><br>Kaj je torej (bil? kdaj že?) ideal evropskega
združevanja, dokler je bil govor o jezikovni raznovrstnosti še kaj več
kot politična floskula? Po mojem to, da bi se ljudje učili več jezikov
in se na ta način bolje razumeli in več spoznali. Tista o latinščini kot
jeziku znanosti in o koncu njene tovrstne vloge, ki da ni pripeljal do
propada znanosti, temveč do njenega razvoja, je pa tudi že kliše, kljub
vsej resničnosti.<br><br>Lp, Erika Kržišnik<br><br>---<br><br>Od: Osolnik, Vladimir <<a href="mailto:Vladimir.Osolnik@ff.uni-lj.si">Vladimir.Osolnik@ff.uni-lj.si</a>><br>Datum: 22. julij 2015 11:25<br>Zadeva: RE: [SlovLit] Za znanost v slovenščini (<a href="http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005235.html">http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005235.html</a>)<br><br>Ker se 'znanost ne more razvijati brez soočanja različnih mnenj', se oglašam s kratkim komentarjem dopisa Lanka Marušiča:<br><br>1. znanost je celota, ki vključuje specifične vede. Ena njih je jezikoslovje. Vsaka veda ima svoje značilnosti.<br>2.
Slovenistika ima svoje značilnosti, ki določajo njen nenadomestljiv
pomen za pripadnike slovenskega naroda. Država in vse njene inštitucije
temeljijo na slovenščini, kar ji v okviru znanstvenih ved daje dodatni
pomen za Slovence in slaviste doma in v svetu.<br>3. Slovenistika (in
slavistika) imata značilnosti, ki so drugačne od germanistike in
primerljivih ved. To dejstvo določa njen samostojen položaj, ki ga
znanstveno v domačem in tujem okolju predstavljajo (tudi) slovenistične
znanstvene revije v slovenščini: Slavistična revija, Jezik in slovstvo
itd. Vprašanja, ki jih obravnavajo, so aktualna in pomembna za govorce
in znanstvenike tega jezika; ne zbujajo pa v večji meri zanimanje
govorcev drugih jezikov, ki jih primarno zanima njihovo govorno
področje.<br>4. Sleherna pooblaščena ustanova, ki znanstveno deluje, v
interesu svojih državljanov upošteva specifičen, nenadomestljiv in
daljnoročno konstitutiven pomen razvoja lastnih, avtohtonih in
avtonomnih, v našem primeru slovenskih jezikovnih oblik in posebnosti;
del tega razvoja je kot pomemben javni medij tudi znanstveni tisk. Za
izpolnitev interesov in volje svojih davkoplačevalcev se zato vsako
okolje primerno organizira: za izgovorom o univerzalni znanosti se
odgovorni za obstoj, razvoj in bodočnost slovenskega jezika in kulture
danes ne morejo skrivati. Ustanove in svetovalna telesa so dolžni
poiskati formulacije, ki bodo omogočale, podpirale in stimulirale objave
v nacionalnem jeziku in v nacionalnih medijih. Tako delujejo v vseh
državah. <br>5. Formulaciji, da 'Slavistična revija ni najboljša revija', manjka argumentacija.<br>Slovenstvo,
slovenska kultura in znanost, država in njene institucije,
organizacije, podjetja in posamezniki delujejo v materinščini, ki jo več
stoletij imenujemo slovenščina, ker je njen obstoj in razvoj potreben
in koristen za vse Slovence. Slovenske slovenistične revije so najboljše
na svetu že zato, ker podobnih drugod po svetu ni.<br><br>mirko<br><br>===<br><div><div class="gmail_signature"><div dir="ltr"><div><div dir="ltr"><br>P. S. Račun miranhladnik1 pri gmailu je poln, izbrišite ga prosim iz svojega imenika. Novi naslov je <a href="mailto:miran.hladnik@gmail.com" target="_blank">miran.hladnik@gmail.com</a><br></div></div></div></div></div>
</div>