[SlovLit] Kekčeve -- Oddaljeno branje angl. in frc. romana -- Tvitanje -- Povzemanje -- Na Dunaju

[Miran gmail]

Od: Mojca Stritar Kučuk <mojca.stritar na gmail.com>
Datum: 12. maj 2015 22:38
Zadeva: Re: Kekčeve poti
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005171.html)

Živjo, Alešev vodič se ne izmišljuje, na Bojinem kuku je res noro
lepo. Malo za inspiracijo tule:
http://www.kibuba.com/kks/?content=3&project_id=12&unit_id=349#unit349

Lp Mojca

===

https://www.dropbox.com/sh/x2zr7o2bc8jyx96/AAA6O_LtgfAICXQp4nJvvyFga?dl=0
-- Nicholas Paige, The Evolution of Literary Technologies: Sampling
the Fictionality of the Early Novel (prosojnice za predavanje o
dinamiki treh tipov angleškega in francoskega romana v 18. in v
začetku 19. stol.: aristotelovskem, psevdofaktografskem in fikcijskem;
obdelano je bilo na stotine romanov). Zanimivo, kako se na prosojnicah
v legendi samodejno pojavi slovenščina. -- miran

===

From: Cobec Aleksander <Aleksander.Cobec na rtvslo.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 13 May 2015 06:37:51 +0000
Subject: Tvitanje/čivkanje kot posebna vrsta jezika?

Za spletno socialno omrežje Twitter (slovenska pogovorna ustreznica bi
bila mogoče lahko čivkar) je veljala kritika, da se na njem objavljajo
vsebinsko prazna sporočila. Vendar praksa rabe 140 znakov kaže
drugače. Tvitanje ali čivkanje daje prostor za izražanje osebnega
stališča širokemu krogu občinstva in je pogosto tudi vir pomembnih
družbenopolitičnih informacij. Presenetljiva pa je ugotovitev, da je
kar 70 odstotkov tvitov zapisanih v standardni slovenščini. Ali lahko
govorimo o tvitanju oz. čivkanju kot posebni vrsti jezika? Kakšni so
jezikovni standardi Twitterja? Kakšni tviti oziroma čivki so
najodmevnejši? Gostja je doc. dr. Darja Fišer, vodja nacionalnega
projekta JANES, ki je namenjen virom, orodjem in metodam za
raziskovanje nestandardne spletne slovenščine. Oddaja na povezavah:

http://ars.rtvslo.si/2015/05/jezikovni-pogovori-8/ ali
http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174335389

===

Od: Fišer, Darja <Darja.Fiser na ff.uni-lj.si>
Datum: 13. maj 2015 08:53
Zadeva: [SDJT-L] Seminar FRI 14. 5. 2015: Piškot: Igor Kononenko –
Besedila lahko povzamem, ne da bi jih razumel

Kako poiskati omejeno število stavkov v množici dokumentov, ki čim
bolj povzamejo sporočilo celotne množice dokumentov? Ercan Canhasi je
v svojem doktoratu uporabil analizo arhetipov (AA), s katero lahko
izberemo informativne stavke, ne da bi pri tem uporabili napredne
metode procesiranja naravnega jezika, torej brez razumevanja besedil.
AA je vrsta matrične faktorizacije, ki omogoča (nenadzorovano)
razvrščanje stavkov v skupine (arhetipe) in hkrati njihovo rangiranje.
Njena prednost je tudi, da so arhetipi razumljivi. Ercan je razvil
metodo AA, ki uporablja predstavitev množice besedil kot produkt
matrike podobnosti stavkov in matrike vsebine stavkov. Empirično je
potrjeno, da je taka AA eden boljših pristopov k povzemanju besedil.
Piškot bomo zaključili s pesmijo WHILE true na FRI bom študiru v
izvedbi bande FRIdom (Nejc, Matevž, Mattia, Igor in Brane). Se vidimo
v četrtek, 14. 5., ob 14.15 v P22.

===

From: Elizabeta M. Jenko <elizabeta.jenko na univie.ac.at>
Date: 2015-05-13 9:08 GMT+02:00
Subject: slovenski vecer 2015 na dunaju

Vabimo na Slovenski večer 28. 5. 2015 ob 18:30 na Inštitutu za
slavistiko Univerze na Dunaju 1090 Wien, AAKH Hof 3, Spitalgasse 2-4.