[SlovLit] Katera svetnica -- Kekčeve 2015 -- Katovice

[Miran gmail]

From: lvidmar <lvidmar na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 12 May 2015 18:28:41 +0200
Subject: Sv. Radegunda
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005169.html in
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005170.html)

Svetnica na fotografiji je sv. Radegunda, kraljica in redovnica iz 6.
stoletja. Krona označuje njeno vladarsko dostojanstvo, oblačilo njeno
redovništvo, model cerkve njen samostan pri Poitiersu, veriga njene
stroge postne navade, razpelo pa njeno čaščenje sv. Križa, ki ga je
uveljavila, potem ko je iz Bizanca pridobila relikvijo pravega križa.

Luka Vidmar

---

From: "margit.podvornik" <margit.podvornik na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 12 May 2015 18:22:19 +0200
Subject: Katera svetnica je na fotografiji?

Pozdravljeni, najverjetneje gre za sveto Marjeto (Margareto)
Antiohijsko, ki je pogosto upodobljena tako, da v eni roki drži verigo
z zmajem ali hudičem ali samo verigo (ali pa ima ob sebi zmaja ali
hudiča), z drugo roko pa se oklepa križa. Stara legenda pripoveduje o
hčeri poganskega duhovnika, o neomajni in predani kristjanki, ki je
domnevno živela v 3. stoletju v Antiohiji v Siriji. Besni oče je svojo
nepokorno hčer prijavil oblastem in tako se je znašla pred prefektom,
ki se je vanjo zaljubil. Ker ga je mladenka zavrnila, jo je dal kruto
mučiti in zapreti v ječo, v kateri je doživela boj s hudičem v podobi
zmaja, ki ga je premagala s križem. Iz strahovitih mučenj se je vedno
čudežno rešila brez vidnih posledic. Svoj čas je bila izredno
priljubljena svetnica, je mučenica, priprošnjica v sili in zavetnica
rodovitnosti, porodnic, nosečnic, dojilj, devic, deklet, kmetov,
obolelih na ledvicah, umirajočih idr. Pri nas je tako upodobljena na
primer:

v cerkvi sv. Jakoba v Kamniku
http://www.etno-muzej.si/sl/skrivnostna-zapuscina-zmajev-marko-frelih
v cerkvi sv. Marjete niže Ptuja http://sv-marjeta-nize-ptuja.eu/
v cerkvi sv. Petra na Kamnem Vrhu
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/F744070101313F4BC12570340029F965

Lep pozdrav, Margit P. Alhady

---

From: Nina Ditmajer <nina.ditmajer na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 12 May 2015 17:52:39 +0200
Subject: Re: Katera svetnica?

Na fotografiji je sveta Ema Krška. Lp, Nina Ditmajer

---

Se strinjamo, da je zmagovalka sv. Radegunda? -- miran

===

Od: Bjelčevič, Aleksander <Aleksander.Bjelcevic na ff.uni-lj.si>
Datum: 12. maj 2015 17:45
Zadeva: Kekčeve poti

Živjo, ponovimo: gremo v petek, 5. junija ob 16.30, vrnemo se v
nedeljo. Dobimo se v Ljubljani na Tržaški na parkirišču od Agrotehnike
Gruda. Gremo v Starigrad-Paklenico (trasa: a) Lj-Zagreb-avtocesta smer
Split, izvoz Paklenica cca. 30 km pred Zadrom; b)
Lj-Žužemberk-Črnomelj-meja-avtocesta proti Splitu-izvoz
Starigrad-Paklenica), vozimo se 4 ure. Cestnina je 82 kun, plačljivo z
evri. Kampirali bomo v kampu Nacionalni park Paklenica: ko boste v
Staremgradu, je to 100 m za pumpo na levi: najprej je hotel in kamp
Alan, naš kamp je za njim – takoj, ko boste zagledali morje. Cene so
okoli 6 evrov na noč (30 kun na osebo, 30 za šotor, 30 za avto, nekaj
takega). Apartmaji (za Mojco in dojenčka) so vsepovsod, npr. nasproti
pumpe (Marinka, dopolni informacijo).

Izleti:

Prvi dan iz Male Paklenice v Veliko, 7 ur hoje, 670 m višinske
razlike. Soteska Male Paklenice je ozka, pot gre po strugi. Junija
vode ne pričakujem, za vsak slučaj pa nanjo računajmo, kar pomeni, da
se bomo včasih kaj sezuli. Tehnično ni zahtevno, na dveh mestih po 2 m
zajle. Vroče bo. Vstopnina v Park je 40 ali 50 kun, plačljivo z evri.

Drugi dan Bojin kuk (1100 m, štartamo na 800 m, torej 300m višinske),
4 ure. Hriba ne poznam, slovenski vodič pa pravi: »noro lepo, dih
jemajoča lepota, impresivno«.

Obujte dobre, ne premehke superge ali pač gojzarje, ker bomo hodili po
skalah, kraški svet. Obakrat se bomo vrnili v kamp. Za roštiljado bomo
nabavili v vasi, cene mesa idr. so nižje kot v Sloveniji;  radler 2 l
je za ceno 1 slovenskega litra. Imejmo pa skromen roštilj, da se ne bo
kadilo direktno do recepcije. Ne vem, ali v kampu sprejemajo kune,
nekaj jih torej velja imeti s seboj. V štacunah se plačuje s kunami
ali kartico. Potrebna oprema: veliko vode, kratke hlače (izleti bodo
topli) in kar rabite proti soncu. Kopalke, jasno. Šotor, tanko spalno
vrečo ali deko ali rjuho, pač za obmorsko kampiranje. Kdor pleza, naj
ima s seboj pas in plezalke, da bo v Veliki Paklenici do konca
izkoristil vstopnino; špago bo imela Marinka. Kdor ima v petek ali
ponedeljek dopust, naj potuje posebej. Zmenite se in mi poročajte, da
se ostali razdelimo po avtomobilih. Računajmo tudi na kakega študenta.
Damjan, povabite še prevajalce in povabite svoje študente. Mi bomo
tudi svoje. Jozef, enako, tudi vi povabite še koga od slavistov. A sem
kaj pozabil? Lep pozdrav, Aleš

===

Od: Tina Jugovič <tinajugovic1 na gmail.com>
Datum: 12. maj 2015 16:45
Zadeva: Fwd: Dnevi slovenske kulture v Katovicah

Od 29. aprila  do 7. maja so v Katovicah in Sosnovcu potekali Dnevi
slovenske kulture. Prireditev je odprl dobro obiskan tečaj slovenskega
jezika v  Galeriji Inštituta za kulturo Katovice.

V četrtek, 7. maja, je Tina Huremovič s Foruma slovanskih kultur
predstavila aktivnosti, s katerimi povezujejo in predstavljajo
slovansko kulturo, znanost in umetnost. Izpostavila je tri večje
projekte, in sicer 100 slovanskih romanov, Slawa  (slovanski avtorji
svetu) ter Živa (izbor za najboljši slovanski muzej). Prav gotovo pa
je pozornost pritegnil tudi program Kulturnik v rezidenci, tj. bivanje
in priprava novih projektov tujih umetniških ustvarjalcev v
rezidenčnem centru Cankarjeva. Forum slovanskih kultur danes povezuje
300 milijonov Slovanov  oziroma deset slovanskih držav ter tri članice
opazovalke, med katerimi je tudi Poljska. Prve korake k aktivnejšemu
delovanju na Poljskem smo naredili na srečanju Foruma s predstavniki
Inštituta za slovansko filologijo ter prorektorjem Šlezijske univerze,
dr. hab. Mirosławom Nakoniecznym.

Kulturni dan se je nadaljeval z otvoritvijo fotografske razstave
Posebnosti Slovenije avtorja Toma Jeseničnika. V avli Filološke
fakultete v Sosnovcu je postavljen izbor 20 fotografij, ki
predstavljajo presežnike naravnega bogastva ali dela človeških rok,
npr. Cerkniško jezero – največje presihajoče jezero, najstarejša
lekarna v samostanu Olimje, največji naravni most v Rakovem Škocjanu
itd.  Po slavnostnem nagovoru je  Borut Valenčič, II. sekretar na
veleposlaništvu RS v Varšavi,  skupaj s prorektorjem Mirosławom
Nakoniecznym  simbolično prerezal trak. Razstavo, ki je pritegnila
marsikateri pogled, bomo v prihodnje preselili še v druge poljske
kulturne centre. Več o otvoritvi na povezavi
http://www.warsaw.embassy.si/index.php?id=1227&tx_ttnews[tt_news]=24364&cHash=860cb12bf4818592e62ee0508fe2da1d

Večer se je zaključil v Centru filmske umetnosti – Kinu Kosmos s
projekcijo filma Razredni sovražnik. Prvenec režiserja Roka Bička je
prejel mnoge domače kot tudi mednarodne nagrade, v finalnem izboru pa
se je potegoval tudi za nagrado Lux Prize Evropskega parlamenta, od
koder so nam poslali predstavitvene zloženke o filmu za vse gledalce
(le-teh je bilo več kot 70). Filmu je sledil pogovor s pisateljem,
režiserjem in scenaristom Nejcem Gazvodo. Gazvoda, ki je pri Razrednem
sovražniku sodeloval pri oblikovanju scenarija, je razložil, kako sta
skupaj z Rokom Bičkom preoblikovala in nadgradila resnično zgodbo. Z
mladim avtorjem smo debatirali tudi o generaciji osemdesetih let,
odraščanju, prebirali smo odlomke iz knjižnega prvenca Vevericam nič
ne uide ter gledališki predstavi Menjava straže, ki je prejšnji mesec
doživela premiero. Gledalci so v Razrednem sovražniku prepoznali
pereče probleme, ki zadevajo ne le slovenski šolski mikrokozmos, pač
pa tudi celotno evropsko družbo. Pohvalili so tudi Gazvodov film
Izlet, ki smo si ga dan poprej ogledali na Filološki fakulteti.
Literarni večer sta povezovali dr. Monika Gawlak in Tina Jugović, za
prevod je poskrbela Marlena Gruda.

Dnevi slovenske kulture so potekali v sklopu festivala W samo
południe, ki predstavlja izbor slovenske, hrvaške, srbske in
makedonske kulture zadnjih nekaj let. V mesecu dni se je nanizala
vrsta prireditev – od strokovnega seminarja (na katerem so nastopili
tudi doc. dr. Alenka Bartulović in izr. prof. Đurđa Strsoglavec s
Filozofske fakultete UL ter Urban Logar), literarnih večerov,
delavnice kreativnega pisanja, filmskih projekcij, gledaliških
predstav pa do tečajev izbranih jezikov ter fotografske razstave.

Izjemno dobro obiskan festival je močno odmeval v javnosti,  o
dogajanju v Katovicah, Chorzowu in Sosnovcu so poročali mdr. osrednji
časnik Gazeta Wyborcza, dnevnik Dziennik Zachodni, nacionalni radio
Katowice, radio RMF Classic, radio M, spletni portal Onet.pl in mnogi
drugi. Dneve slovenske kulture so organizirali in podprli: Inštitut za
slovansko filologijo na Šlezijski univerzi, Center za slovenščino kot
drugi/tuji jezik, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi,
Ministrstvo za kulturo, Evropski parlament, Mestni urad Katovice,
Galerija Inštituta za kulturo Katovice, Forum slovanskih kultur,
Beletrina, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, fotograf Tomo
Jeseničnik, Slovenski filmski center, Triglav film, Perfo Production
Ljubljana, Center filmske umetnosti – Kino Kosmos, Silesia film,
Eureka klub, društvo Bałkanistyka. Vsem se iskreno zahvaljujemo.

Lep pozdrav iz Katovic,
Tina Jugović