[SlovLit] Iz Tübingena -- EU-digitalni trg

[Miran gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 06. maj 2015 17:09
Zadeva: T'übingen, slovenka leksikografija in jezik slovenskih
migrantov v Nemčiji

V tednu pred prvim majem je na slavističnem oddelku Filozofske
fakultete v Tübingenu gostovala doc. dr. Saška Štumberger s
slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Toplo jo je
pozdravil in predstavil direktor oddelka prof. dr. Tilman  Berger, ki
delo Štumbergerjeve že dolgo spremlja, saj je bila med leti 1999 in
2004 tu lektorica slovenščine. Imela je dve predavanji. V prvem (28.
aprila) z naslovom Slowenische einsprachige Lexikographie im 21.
Jahrhundert: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika und Slovar
slovenskega knjižnega jezika, 2. izdaja -- je osvetlila možnosti za
delo s slovenskimi spletnimi slovarji http://www.termania.net in
http://www.fran.si , bolj natančno pa je približala slovarje knjižnega
jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Podrobno je
predstavila SSKJ2 (2014), tudi novosti in izboljšave glede na prvo
izdajo, ter Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki prinaša
6399 novejših besed, neologizme po letu 1991, in na ta  način
dopolnjuje SSKJ.

V drugem predavanju v sredo, 29. aprila 2015, z naslovom Die
slowenischen Migranten  in Deutschland und ihre Sprache/Slovenski
migranti v Nemčiji in njihov jezik je predstavila zgodovino
preseljevanj v Nemčijo, raziskavo govorjenega jezika Slovencev v
Nemčiji Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji (2007) in najnovejše
izseljevanje. Opozorila je tudi na razlike med poimenovanji emigrant,
zdomec, izseljenec in diaspora, Gastarbeiter (gostujoči delavec). Z
izselitvijo v Nemčijo se spremenijo možnosti za rabo jezikov, saj je
za dobro vključitev v družbo nujno znanje nemščine. Nekateri
pripadniki prve generacije so prišli z dobrim znanjem nemščine in jim
jezik ni povzročal večjih težav, drugi so se na začetku spopadali z
jezikovnimi težavami. Za pripadnike neprvih generacij velja, da je
njihovo znanje nemščine kot pri rojenih govorcih, znanje slovenščine
pa je odvisno od jezika v družini in od stikov s Slovenijo. Možnosti
za rabo slovenščine so v Nemčiji v katoliških misijah, v slovenskih
društvih, pri dopolnilnem pouku in na slovenskih lektoratih, vendar pa
Slovenci te možnosti izkoristijo, če so pozitivna stališča do
slovenščine razvili v družini in na obiskih v Sloveniji.
Štumbergerjeva je razmišljala o prihodnosti slovenščine in Slovencev v
Nemčiji. Izseljevanje je odvisno od razmer v priseljenskih in
izseljenskih državah, ki ljudi spodbujata k odhodu ali vabita k
prihodu. Po priselitvi so v preteklosti pogosto poročali o izginotju
jezika v treh generacijah. Ali se bo enako zgodilo tudi današnjim
generacijam? Življenje v Evropski uniji, možnosti potovanj, ohranjanje
stikov tudi po spletu in povezovanje v družbenih omrežjih ponujajo za
ohranjanje in širjenje slovenskega jezika veliko boljše možnosti kot v
preteklosti, upamo lahko, da jih bodo mladi Slovenci v Nemčiji želeli
izkoristiti. Vprašanja, ki so se pojavila v živahni diskusiji v polni
predavalnici, kjer so bili tako med študenti kot med profesorji in
ostalimi gosti tudi potomci ne le slovenskih, ampak tudi migrantov iz
drugih dežel, npr. iz Rusije, Sirije itd., so pokazala, da tematika
migrantov  kljub aktualnosti še vedno ni dovolj raziskana. Težko je
namreč odgovoriti na vprašanje prof. Schahadat, ali je obvladovanje
slovenščine kot maternega jezika staršev pri drugi oz. tretji
generaciji slabše na nižjem nivoju kot v družinah migrantov iz drugih
dežel in v čem se slovenski migranti razlikujejo od drugih. Prof.
Berger je znanje slovenščine v slovenskih migrantskih družinah
primerjal z znanjem češčine v čeških migrantskih družinah, povsod je
namreč zaznati močan upad znanja maternega jezika staršev.

Predavateljica je v imela tudi dve delavnici, v prvi z naslovom
Praktično delo s slovarskim spletiščem Fran smo na  računalniku in
mobilnih telefonih preizkusili možnosti iskanja po prosto dostopnem
slovarskem spletišču Fran (nekaj gesel: všečkati, klikati, ebola,
biseksualec, pajkice, bejba, e-konferenca, aromaterapija, didžejka,
rave, evroposlanec). V drugi delavnici z naslovom Besedotvorje in
sklanjanje kratic v slovenskem knjižnem jeziku smo se ob praktičnem
delu seznanili s spletnimi mesti, na katerih lahko najdemo razlage
kratic in z možnostmi za tvorjenje novih besed s kraticami.

Štumbergerjeva je odlično približala obe tematski področji, njene
predstavitve so bile sprejete z velikim zanimanjem. Iskreno se
zahvaljujemo  direktorju Slavisches Seminar prof. Tilmanu Bergerju za
naklonjeno podporo slovenskim  nastopom v Tübingenu. [V daljši obliki
je poročilo na http://slov.si/doc/kern.docx -- mh]

Lep majski pozdrav iz Nemčije
Irma Kern

===

Od: <Mitja.KOSMRL na ec.europa.eu>
Datum: 6. maj 2015 16:46
Zadeva: Objava načrta za oblikovanje enotnega digitalnega trga v Evropski uniji

Evropska komisija je danes predstavila podroben načrt za oblikovanje
enotnega digitalnega trga. Danes sprejeta strategija za enotni
digitalni trg vključuje niz usmerjenih ukrepov, ki jih je treba
sprejeti do konca leta 2016. Sloni na treh stebrih: boljši dostop
potrošnikov in podjetij do digitalnega blaga in storitev po vsej
Evropi, oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev
za razcvet digitalnih omrežij in inovativnih storitev ter čim boljše
izkoriščanje potenciala rasti digitalnega gospodarstva.  Za
uresničevanje ciljev na opredeljenih glavnih področjih Komisija
predlaga 16 ključnih ukrepov, ki jih namerava izvesti do konca leta
2016.  Med njimi so pravila za enostavnejše čezmejno e-trgovanje,
hitrejše in doslednejše izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov,
učinkovitejša in cenovno ugodnejša dostava paketov ter odprava
neupravičenega geografskega blokiranja. Za odpravo pomislekov glede
konkurence je Komisija 6. maja 2015 začela protimonopolno preiskavo
konkurence v sektorju e-trgovanja v EU. Še do konca leta bo
predstavila predloge za modernejše in bolj evropsko avtorsko pravo.
Prav tako bo predlagala revizijo direktive o satelitskem radiodifuznem
oddajanju in kabelski retransmisiji ter se zavzela za zmanjšanje
upravnih bremen podjetij zaradi različnih režimov DDV.

Kar zadeva drugi steber, bo predstavila ambiciozno reformo
telekomunikacijskih pravil, pregledala okvir za avdiovizualne medije,
celovito analizirala vlogo spletnih platform ter okrepila zaupanje v
digitalne storitve in njihovo varnost, zlasti v zvezi z obdelavo
osebnih podatkov. Predlagala bo tudi partnerstvo z industrijo za
kibernetsko varnost. Na področju tretjega stebra pa so med glavnimi
ukrepi evropska pobuda za prost pretok podatkov, določitev prednostnih
nalog za standarde in interoperabilnost na ključnih področjih za
enotni digitalni trg ter številne pobude za bolj vključujočo digitalno
družbo.

Sporočilo Enotni digitalni trg:
http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/docs/dsm-communication_en.pdf
Delovni dokument Evropske komisije – Strategija enotnega digitalnega
trga za Evropo:
http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/docs/dsm-swd_en.pdf
Podatki za Slovenijo:
http://ec.europa.eu/priorities/digital-single-market/docs/factsheets/slovenia_sl.pdf#factsheets
[...]

Lepo pozdravljeni,
Mitja Košmrl