[SlovLit] Slovar sodobnega slovenskega jezika -- Odziv na poslanico predsednika DSP

[Miran gmail]

Od: Gorjanc, Vojko <Vojko.Gorjanc na ff.uni-lj.si>
Datum: 21. april 2015 18.09
Zadeva: Osnutek koncepta NSSKJ
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005129.html)

Konec marca 2015 je bil predstavljen in v javno obravnavo poslan
osnutek koncepta za izdelavo Novega slovarja slovenskega knjižnega
jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (NSSKJ,
http://www.fran.si/), ki nadaljuje slovensko tiskano knjižnojezikovno
slovarsko izročilo. Objava tega koncepta kaže, da v slovenskem
prostoru poleg predstavljenega gotovo obstaja tudi prostor za drugačen
slovar, ki sledi leksikografskim težnjam v mednarodnem prostoru in na
konceptualni ravni vzpostavlja drugačen odnos do uporabnikov,
predvideva dosledno izpeljavo korpusnojezikoslovne metodologije in je
dejansko jezikovnotehnološko zasnovan. Koncept tovrstnega slovarja
(Slovar sodobnega slovenskega jezika) je bil prvič javno predstavljen
maja 2013 (SSSJ, http://www.sssj.si/), nadgradnja tega koncepta pa
poteka v okviru Konzorcija za jezikovne vire in tehnologije (KJVT), ki
deluje v koordinaciji Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze
v Ljubljani (CJVT, http://www.cjvt.si/projekti/sssj/).

Koordinacijski odbor za pripravo koncepta SSSJ objavlaja odziv na
osnutk koncepta Novega slovarja slovenskega knjižnega jezika Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU:
http://www.cjvt.si/projekti/sssj/odziv-na-objavo-osnutka-koncepta-nsskj/

S prijaznimi pozdravi,
Vojko Gorjanc

===

From: "Kozma Ahačič" <kozmaahacic na netscape.net>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 21 Apr 2015 14:24:37 -0400
Subject: Odziv na poslanico predsednika DSP

Odzivam se na poslanico predsednika Društva slovenskih pisateljev ob
dnevu knjige, Iva Svetine
(https://www.facebook.com/slovenskidneviknjige/posts/420392724805821).
Besedilo so pri DSP najprej objavili na Facebooku, nato pa so ga
povzeli tudi številni mediji. Če ne bi šlo za predsednika DSP, ampak
za kakega politika, bi ob takšnih neumnostih verjetno samo pomilovalno
zamahnil z roko, tako pa se mi zdi vredno svoje razočaranje in
pomisleke deliti vsaj z bralci SlovLita.

Gospod Svetina je kot diplomirani primerjalni književnik in kot nekdo,
ki nastopa kot razgledan intelektualec, natrosil toliko neumnosti, da
človek enostavno ne more biti tiho: od nepoznavanja dejstva, da se
temelji slovenskega jezika in književnosti s protirefomacijo niso
»sesuli v pepel« in da pred mestno hišo ni zgorelo enajst vozov
slovenskih knjig (kar so lani na spominski tabli na podlagi
objavljenih znanstvenih dognanj z velikim razumevanjem popravili tudi
pri Slovenskem protestantskem društvu), do naravnost absurdne
negativne ocene slovenskih janzenistov (kolikor jih je realno sploh
bilo), saj je bil njihov prispevek k slovenski knjigi in slovenskemu
jeziku nespregledljiv, pljuvanja po katoliškokrščanski »drhali« ter –
to se mi zdi najhuje – popolnega neupoštevanja konteksta, v katerem je
Cankar ocenjeval našo preteklost na eni strani, nepremišljeni Jeglič
pa najprej kuril Cankarjevo Erotiko (ki jo je prej kupil in plačal),
nato pa ustanovil prvo gimnazijo s slovenskim jezikom. Res je, da
gospod Svetina navaja stereotipe, ki so se iz političnih vzrokov
ponavljali nekaj desetletij, stereotipe, ki so pomagali poglabljati
razlike med nami tudi tedaj, ko jih ni bilo, a to pri izobraženem
literatu ne more biti opravičilo za govorjenje in pisanje netočnosti.

Pa celo če prezremo vse to, me čudi nivo poslanice: je odnos naših
pisateljev do žanrske literature res tako črno-bel, pa četudi je zavit
v ironijo, namigovanja in retorična vprašanja? Kaj se ne prodajajo na
Slovenskem dobro tudi kake literarno kvalitetne knjige? So res
temeljni problem slovenske literature fotokopiranje v šolah, premajhne
subvencije in previsok davek?

Dolgo sem se spraševal, kako se nam je Slovencem lahko zgodilo
vsesplošno klanje med vojno in po njej. Ko človek opazuje strupeni
srd, ki vije iz tega izpada, srd, ki preprečuje videti stvari barvno,
ker jih je lažje videti črno-belo, pa se ustraši. In razume.

Kozma Ahačič