[SlovLit] Matičetov -- TransStar -- Re: Zatrta kitica

[Miran gmail]

Od: Silvo Torkar <silvot na zrc-sazu.si>
Datum: 27. marec 2015 18.18
Zadeva: Re: [SlovLit]  Re: Matičetov (
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005123.html)

Priimek Matičetov je ustvaril akad. Milko Matičetov iz imena svojega deda
Matičeta in ga sklanjal po tipu Mica Kovačeva ali Tone Kovačev, tako kot
sklanjamo hišna imena Mihov Stanko, Frančin Tone, le da je v skladu z
zahtevanim zaporedjem osebno ime na prvem, pridevniško določilo pa na
drugem mestu. Tudi v Reziji je zaporedje pri tem tipu hišnih imenTina
Vajtova in ne Vajtova Tina. Soroden primer? Pisatelj Bogo Flander je imel
psevdonim Klusov Joža, kar se sklanja Klusovega Jožeta itd.

Silvo Torkar

===

Od: Jana Vizjak <jana.vizjak na siol.net>
From: TransStar <info na transstar-europa.com>
Sent: Friday, March 27, 2015 5:30 PM
Subject: Prireditve v sklopu projektov TransStar Evropa in Prevajalska
kocka, namenjenih promociji književnega prevajanja, aprila 2015 v Ljubljani

Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete že nekaj let sodeluje v
projektih TransStar in Prevajalska kocka, ki sta namenjena nadaljnjemu
izobraževanju in uveljavitvi mladih književnih prevajalcev. Po uspešnih
prireditvah na Poljskem, v Ukrajini in Nemčiji bodo kulturne prireditve in
prevajalske delavnice od 15. do 18. aprila 2015 potekale tudi v Ljubljani.
[...] Posebej bi želeli izpostaviti prireditve s priznanimi slovenskimi
prevajalci in založniki na Filozofski fakulteti, predavalnica 31:
-  16.4. ob 16.30 s Štefanom Vevarjem,
-  17.4. ob 10.00 s Stano Anželj in Tino Štrancar,
-  17.4. ob 11.30 z Alešem Bergerjem in Petro Vidali.

Toplo pa ste vabljeni tudi na naše večerne prireditve s tujimi gosti:
- v četrtek, 16. 4. ob 19.30 vas vabimo v Opera Bar, Cankarjeva 12, na
pogovor prevajalke Daniele Kocmut z avstrijskim pesnikom in prevajalcem
Raoulom Schrottom (med drugim je prevajal Homerjevo Iliado, Ep o
Gilgamešu). Sledil bo koncert nemške jazzovske skupine Lothar Krist B3 in
sprejem.
- v petek, 17. 4. ob 19.30 vabljeni v Društvo slovenskih književnih
prevajalcev, Tomšičeva 12, na pogovor prevajalk Claudie Dathe in Amalije
Maček s priznanim avstrijskim avtorjem Josefom Winklerjem in ukrajinskim
pesnikom Ostapom Slyvynskyjem.
- v soboto, 18. 4. ob 19.00 pa vas vabimo v galerijo hostla Celica, kjer se
bo mlada prevajalka Ana Dejanović pogovarjala o morebitni politični
angažiranosti literature s Katjo Perat in Miklavžem Komeljem iz Slovenije
ter ukrajinsko pisateljico Natalko Sniadanko. Sledi koncert a capella
skupine Jazzy.si.

Projekta TransStar Evropa in Prevajalska kocka vodita in usmerjata prof.
dr. Schamma Schahadat in Claudia Dathe, obe s Slavističnega seminarja
Univerze v Tübingenu, partnerji v projektih pa so Karlova univerza (Praga),
Univerza v Lodžu, Univerza v Zagrebu, Univerza Tarasa Ševčenka (Kijev),
Univerza v Ljubljani pa tudi inštitucije, kot so Literaturhaus  Stuttgart,
Collegium Bohemicum (Ustí nad Labem), Goethe Institut (Kijev) in Villa
Decius (Krakov). Oba projekta so finančno omogočili EU program Lifelong
Learning (Vseživljenjsko učenje) in partnerske institucije, projekt
Prevajalska kocka pa finančno podpirata nemški fundaciji za pospeševanje
kulture, Kulturstiftung des Bundes in Robert Bosch Stiftung. Prireditve v
Ljubljani je podprl še Avstrijski kulturni forum (
http://austrocult.si/sl/nase-prireditve/).

TransStar Evropa (http://www.transstar-europa.com) vam želi prijetne
velikonočne praznike, hkrati pa vas prisrčno vabimo, da se nam v aprilu
pridružite.

===

Od: <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 27. marec 2015 18.37
Zadeva: Re: Zatrta kitica (
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005120.html)

Dragi Miran, trudim se izpolniti danasnjo obljubo in razloziti, kako
poiskati kratico VSA v cetrti kitici Zdravljice [...]

Za začetek naj navedem peterno aliteracijo v Kollárjevi pesnitvi Slávy
dcera, ki se najde v Besedni umetnosti II Silve Trdinove na str. 39:

Slavme slavně slávu Slávů slavných

V navezavi na to vrstico je kar nekaj aliteracij tudi v četrti kitici
Zdravljice:

Edino*s*t, *s*reča, *s*prava
K nam naj nazaj *s*e vernejo!
Otrok, kar ima *S*lava,
V*s*i naj *s*i v roke *s*ežejo,
       Da obla*s*t
       In z njo ča*s*t,
Ko pred, spet naša bosta last!

V prvi vrstici gre najprej za vodoravno aliteracijo zaporednih besed sreča
– sprava, v prepletu rim prve in tretje ter druge in četrte vrstice pa tudi
za navpično aliteracijo sprava – Slava, se vernejo –sežejo. V rimah zadnjih
treh vrstic oblast – čast – last je glede na rime prvih štirih vrstic prav
tako opazna trikratna pojavitev črke s. Črka s se vrh tega javlja v besedi
edinost v prvi vrstici, v besedah vsi in si v četrti vrstici ter v besedah spet
in bosta v sedmi vrstici (črka š v besedi naša pa kot drugačna črka seveda
ne šteje). Skupaj je v kitici 13 pojavitev črke s:

s    s    s

  \      /

     s



     s

   /

s – s – s

         /

     s



     s

   /     \

s    s    s



Štiri pojavitve črke s v prvih dveh vrsticah oblikujejo viseči trikotnik,
primerljiv z visečo črko V. Pet pojavitev črke s v osrednjih treh vrsticah
oblikuje romb, primerljiv s črko S. Štiri pojavitve črke s v zadnjih dveh
vrsticah oblikujejo stoječi trikotnik, primerljiv s stoječo črko A. Skupaj
se tako oblikuje kratica VSA, ki je skladno z monumentalnim stilom
latinice, značilnim za rimske napise na kamnu in denarju, berljiva tudi kot
USA. Ker se število pojavitev črke s v četrti kitice Zdravljice krije s
številom belih zvezd na modrem polju ameriškega grba, je tudi na njem
razpoznavna kratica VSA, berljiva tudi kot USA. In to bi kazalo, da
Prešernova vednost o umeščanju koroških vojvodov v zapisih Pija II
(1458–1464) ter v Šestih knjigah o republiki Jeana Bodina iz leta 1576 na
poti do ameriške Deklaracije o neodvisnosti Thomasa Jeffersona iz leta 1776
ni bila čisto tuja.


[Izjemoma, zaradi barv, sporočila nisem pretvoril v golobesedilno obliko.
-- mh]
-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20150327/8709aca8/attachment.html>