<div dir="ltr">Od: Silvo Torkar <<a href="mailto:silvot@zrc-sazu.si">silvot@zrc-sazu.si</a>><br>Datum: 27. marec 2015 18.18<br>Zadeva: Re: [SlovLit] Re: Matičetov (<a href="http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005123.html">http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005123.html</a>)<br><br>Priimek Matičetov je ustvaril akad. Milko Matičetov iz imena svojega deda Matičeta in ga sklanjal po tipu Mica Kovačeva ali Tone Kovačev, tako kot sklanjamo hišna imena Mihov Stanko, Frančin Tone, le da je v skladu z zahtevanim zaporedjem osebno ime na prvem, pridevniško določilo pa na drugem mestu. Tudi v Reziji je zaporedje pri tem tipu hišnih imenTina Vajtova in ne Vajtova Tina. Soroden primer? Pisatelj Bogo Flander je imel psevdonim Klusov Joža, kar se sklanja Klusovega Jožeta itd.<br><br>Silvo Torkar<br><br>===<br><br>Od: Jana Vizjak <<a href="mailto:jana.vizjak@siol.net">jana.vizjak@siol.net</a>><br>From: TransStar <<a href="mailto:info@transstar-europa.com">info@transstar-europa.com</a>><br>Sent: Friday, March 27, 2015 5:30 PM<br>Subject: Prireditve v sklopu projektov TransStar Evropa in Prevajalska kocka, namenjenih promociji književnega prevajanja, aprila 2015 v Ljubljani<br> <br>Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete že nekaj let sodeluje v projektih TransStar in Prevajalska kocka, ki sta namenjena nadaljnjemu izobraževanju in uveljavitvi mladih književnih prevajalcev. Po uspešnih prireditvah na Poljskem, v Ukrajini in Nemčiji bodo kulturne prireditve in prevajalske delavnice od 15. do 18. aprila 2015 potekale tudi v Ljubljani. [...] Posebej bi želeli izpostaviti prireditve s priznanimi slovenskimi prevajalci in založniki na Filozofski fakulteti, predavalnica 31:<br>- 16.4. ob 16.30 s Štefanom Vevarjem,<br>- 17.4. ob 10.00 s Stano Anželj in Tino Štrancar,<br>- 17.4. ob 11.30 z Alešem Bergerjem in Petro Vidali.<br><br>Toplo pa ste vabljeni tudi na naše večerne prireditve s tujimi gosti:<br>- v četrtek, 16. 4. ob 19.30 vas vabimo v Opera Bar, Cankarjeva 12, na pogovor prevajalke Daniele Kocmut z avstrijskim pesnikom in prevajalcem Raoulom Schrottom (med drugim je prevajal Homerjevo Iliado, Ep o Gilgamešu). Sledil bo koncert nemške jazzovske skupine Lothar Krist B3 in sprejem.<br>- v petek, 17. 4. ob 19.30 vabljeni v Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Tomšičeva 12, na pogovor prevajalk Claudie Dathe in Amalije Maček s priznanim avstrijskim avtorjem Josefom Winklerjem in ukrajinskim pesnikom Ostapom Slyvynskyjem.<br>- v soboto, 18. 4. ob 19.00 pa vas vabimo v galerijo hostla Celica, kjer se bo mlada prevajalka Ana Dejanović pogovarjala o morebitni politični angažiranosti literature s Katjo Perat in Miklavžem Komeljem iz Slovenije ter ukrajinsko pisateljico Natalko Sniadanko. Sledi koncert a capella skupine Jazzy.si.<br><br>Projekta TransStar Evropa in Prevajalska kocka vodita in usmerjata prof. dr. Schamma Schahadat in Claudia Dathe, obe s Slavističnega seminarja Univerze v Tübingenu, partnerji v projektih pa so Karlova univerza (Praga), Univerza v Lodžu, Univerza v Zagrebu, Univerza Tarasa Ševčenka (Kijev), Univerza v Ljubljani pa tudi inštitucije, kot so Literaturhaus Stuttgart, Collegium Bohemicum (Ustí nad Labem), Goethe Institut (Kijev) in Villa Decius (Krakov). Oba projekta so finančno omogočili EU program Lifelong Learning (Vseživljenjsko učenje) in partnerske institucije, projekt Prevajalska kocka pa finančno podpirata nemški fundaciji za pospeševanje kulture, Kulturstiftung des Bundes in Robert Bosch Stiftung. Prireditve v Ljubljani je podprl še Avstrijski kulturni forum (<a href="http://austrocult.si/sl/nase-prireditve/">http://austrocult.si/sl/nase-prireditve/</a>).<br><br>TransStar Evropa (<a href="http://www.transstar-europa.com">http://www.transstar-europa.com</a>) vam želi prijetne velikonočne praznike, hkrati pa vas prisrčno vabimo, da se nam v aprilu pridružite. <br><br>===<br><br>Od: <span dir="ltr"><<a href="mailto:vlado@zrc-sazu.si">vlado@zrc-sazu.si</a>></span><br>Datum: 27. marec 2015 18.37<br>Zadeva: Re: Zatrta kitica (<a href="http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005120.html">http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005120.html</a>)<br>
<br>
Dragi Miran, trudim se izpolniti danasnjo obljubo in razloziti, kako poiskati kratico VSA v cetrti kitici Zdravljice [...]<br><br>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:12pt"><span style="font-size:12pt">Za začetek naj navedem peterno aliteracijo v Kollárjevi
pesnitvi Slávy dcera, ki se najde v Besedni umetnosti II Silve Trdinove na str.
39:</span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:12pt"><span style="font-size:12pt;color:rgb(192,80,77)">S</span><span style="font-size:12pt">lavme
<span style="color:rgb(192,80,77)">s</span>lavně <span style="color:rgb(192,80,77)">s</span>lávu
<span style="color:rgb(192,80,77)">S</span>lávů <span style="color:rgb(192,80,77)">s</span>lavných</span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:12pt"><span style="font-size:12pt">V navezavi na to vrstico je kar nekaj aliteracij tudi v
četrti kitici Zdravljice:</span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:12pt"><span style="font-size:12pt">Edino<b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>t, <b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>reča, <b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>prava<br>
K nam naj nazaj <b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>e vernejo!<br>
Otrok, kar ima <b><span style="color:rgb(192,0,0)">S</span></b>lava,<br>
V<b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>i naj <b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>i
v roke <b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>ežejo,<br>
Da obla<b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>t<br>
In z njo ča<b><span style="color:rgb(192,0,0)">s</span></b>t,<br>
Ko pred, <span style="color:red">s</span>pet naša bo<span style="color:red">s</span>ta
la<span style="color:red">s</span>t!</span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:12pt"><span style="font-size:12pt">V prvi vrstici gre najprej za vodoravno aliteracijo
zaporednih besed <span style="color:red">s</span>reča – <span style="color:red">s</span>prava, v prepletu rim prve in tretje ter druge in četrte vrstice pa
tudi za navpično aliteracijo <span style="color:red">s</span>prava – <span style="color:red">S</span>lava, <span style="color:red">s</span>e vernejo –<span style="color:red">s</span>ežejo. V rimah zadnjih treh vrstic obla<span style="color:red">s</span>t – ča<span style="color:red">s</span>t – la<span style="color:red">s</span>t je glede na rime prvih štirih vrstic prav tako
opazna trikratna pojavitev črke <span style="color:red">s</span>. Črka <span style="color:red">s</span> se vrh tega javlja v besedi edino<span style="color:red">s</span>t v prvi vrstici, v besedah v<span style="color:red">s</span>i
in <span style="color:red">s</span>i v četrti vrstici ter v besedah <span style="color:red">s</span>pet in bo<span style="color:red">s</span>ta v sedmi
vrstici (črka <span style="color:red">š</span> v besedi na<span style="color:red">š</span>a pa kot drugačna črka seveda ne šteje). Skupaj je v
kitici 13 pojavitev črke <span style="color:red">s</span>:</span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt;color:red">s<span style> </span>s<span style> </span>s </span><span style="font-size:12pt"></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"><span style> </span><span style="color:red">\<span style> </span>/</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"><span style> </span><span style="color:red">s</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"> </span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"><span style> </span><span style="color:red">s</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt;color:red"><span style> </span>/</span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt;color:red">s – s – s</span><span style="font-size:12pt"></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"><span style> </span><span style="color:red">/</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"><span style> </span><span style="color:red">s</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:6pt"><span style="font-size:12pt;color:red"> </span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt"><span style> </span><span style="color:red">s</span></span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt;color:red"><span style> </span>/<span style> </span>\</span></p>
<p class="MsoNormal" style><span style="font-size:12pt;color:red">s<span style> </span>s</span><span style="font-size:12pt"> <span style="color:red"><span style> </span>s</span><span style="layout-grid-mode:line"></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:6pt"><span style="font-size:12pt;color:red"><span style> </span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="margin-bottom:6pt"><span style="font-size:12pt">Štiri pojavitve črke <span style="color:red">s</span> v
prvih dveh vrsticah oblikujejo <span style="color:red">viseči</span> trikotnik,
primerljiv z <span style="color:red">visečo</span> črko <span style="color:red">V</span>. Pet pojavitev črke <span style="color:red">s</span> v osrednjih
treh vrsticah oblikuje romb, primerljiv s črko<span style="color:red"> S</span>.
Štiri pojavitve črke <span style="color:red">s</span> v zadnjih dveh vrsticah
oblikujejo <span style="color:red">stoječi</span> trikotnik, primerljiv s <span style="color:red">stoječo</span> črko <span style="color:red">A</span>. Skupaj
se tako oblikuje kratica <span style="color:rgb(192,80,77)">VSA</span>,<span style="color:rgb(192,80,77)"> </span>ki je skladno z monumentalnim stilom latinice,
značilnim za rimske napise na kamnu in denarju, berljiva tudi kot <span style="color:red">USA</span>. Ker se število pojavitev črke <span style="color:red">s</span> v četrti kitice Zdravljice krije s številom belih
zvezd na modrem polju ameriškega grba, je tudi na njem razpoznavna kratica <span style="color:red">VSA</span>, berljiva tudi kot <span style="color:red">USA</span>.
In to bi kazalo, da Prešernova vednost o umeščanju koroških vojvodov v zapisih
Pija II (1458–1464) ter v Šestih knjigah o republiki Jeana Bodina iz leta 1576
na poti do ameriške Deklaracije o neodvisnosti Thomasa Jeffersona iz leta 1776
ni bila čisto tuja.</span></p><p class="MsoNormal" style="margin-bottom:6pt"><br><span style="font-size:12pt"></span></p><p class="MsoNormal" style="margin-bottom:6pt"><span style="font-size:12pt">[Izjemoma, zaradi barv, sporočila nisem pretvoril v golobesedilno obliko. -- mh]</span></p></div>