[SlovLit] Peticija za financiranje jezikovnih tehnologij -- Re: Matičetov -- Knjige ZRC SAZU

[Miran gmail]

From: "Kalin-Golob, Monika" <Monika.Kalin-Golob na fdv.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 27 Mar 2015 07:38:59 +0000
Subject: poziv k podpisu peticije

Spoštovani, na spletni strani http://cjvt.si/poziv/ je objavljen Javni
poziv k financiranju jezikovnih virov in tehnologij za slovenščino v
letih 2015-2020. Če se strinjate, lahko podpišete obrazec na
http://www.pravapeticija.com/jezikovna_antipolitika

Dr. Monika Kalin-Golob

===

From: Petra Jordan <jordan.petra na gmail.com>
To: SlovLit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 27 Mar 2015 00:00:27 +0100
Subject: re: Matičetov
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005123.html)

Ali se za sklanjanjem priimka Matičetov po pridevniški sklanjatvi
skriva kakšna razlaga? Pravopis to predpisuje le za slovanske priimke
na -ski, za -ov pa po zgledu Čehova, Lermontova idr., ki smo jih čisto
vajeni po 1. moški sklanjatvi. Sprašujem, ker sem pred časom kot
lektorica prišla v oster disput z vnukom Milka Matičetova, ko sem ga
sklanjala tako kot zdajle (po 1. moški). Napisal mi je, da je njegov
ded "izumil ta priimek", ki naj bi se sklanjal pridevniško. Ker vidim,
da je to pogosta praksa, in sem v principu čisto za to, da se
posameznik sam izreče o svojem imenu, me zanima, ali se lahko
Matičetovi razumejo "svojilno", kot "od Matičeta", mimo oblikoslovnih
lastnosti. Je še kak soroden primer? Hvaležna za vsako razlago,

Petra Jordan

===

Od: Zalozba ZRC <zalozba na zrc-sazu.si>
Datum: 27. marec 2015 12.30
Zadeva: Predstavitev novih knjižnih izdaj / Vabilo

Z veseljem vabimo na drugo letošnjo novinarsko konferenco iz serije
rednih predstavitev rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU. Na kratko
bomo predstavili štirinajst novih publikacij Založbe ZRC, tokrat s
področja arheologije, zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine,
kulturne zgodovine, narodopisja in atropologije. Srečanje napovedujemo
za torek, 31. marca, ob 11. uri  v Atriju ZRC. Seznam novih publikacij
na ogled na http://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-12
[...]

Mojca Zajc idr. Jurčičeva pot. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta
Steleta. 72 strani, 10.00 EUR. [...] rdečo nit pa sestavljajo
opozorila na literarna dela, v katerih je opisoval rojstno Muljavo z
okolico in tamkajšnje prebivalce. Slikovno bogato opremljena knjiga
bralca prijazno vabi v »Krjavljevo deželo« in ga nagovarja k
(ponovnemu) branju ne le prvega slovenskega romana, ampak tudi drugih
Jurčičevih zgodb.

Neža Zajc, Uvod v poetiko Anne A. Ahmatove. Zbirka: Življenja in dela
IX. Biografske študije 6. Inštitut za kulturno zgodovino, 302 strani,
17.00 EUR. Knjiga, ki biografije ne ločuje od poezije Anne Andrejevne
Ahmatove, je napisana na podlagi preučevanja avtoričinega opusa,
njenih osebnih in avtobiografskih zapisov ter pričevanj njenih
bližnjih, tako literarnih kot življenjskih sopotnikov. Obenem
predstavlja svojevrsten vpogled v pesničin "avtorski laboratorij
oziroma arhiv," saj je z obravnavo nekaterih rokopisnih virov
približan ustvarjalni proces pesnjenja Anne A. Ahmatove. V
zgodovinskem kontekstu je odstrta tragična freska usode ruskih
intelektualcev v prvi polovici 20. stoletja ter nekoliko osvetljen
kompleksen soodnos med oblastjo in ustvarjalci, pogosto žrtvami
diktatorskega režima. Dodane pesmi v izvirniku in prevodu so ponujene
v zaključno branje. Knjiga razširja prostor literarne zgodovine in
metodologije literarne vede, saj Anno Andrejevno Ahmatovo predstavi
kot sooblikovalko ruske literarne, pa tudi nacionalne kulturne
zavesti.

Saša Babič. Beseda ni konj. Estetska struktura slovenskih folklornih
obrazcev. Zbirka: Ethnologica – Dissertationes 6. Inštitut za
slovensko narodopisje, 155 strani, 20.00 EUR. Folklorni obrazci so
pestra skupina praviloma kratkih folklornih besedil; nekatera od teh
uporabljamo v vsakodnevni komunikaciji in so še živa, druga so
rezervirana za točno določene trenutke; nekatera pa izginjajo iz
našega jezikovnega in kulturnega okolja. Njihova struktura, funkcija,
tekstura in kontekst rabe so zelo različni, med seboj pa se močno
razlikujejo tudi po dolžini: lahko obsegajo eno besedo (npr. pozdrav),
eno poved (pregovori, uganke) ali pa manjše strnjeno besedilo
(zagovor, molitev). V knjigi so sistematično in izčrpno prikazani
izvor, struktura in klasifikacija ter sistem estetske strukture
najbolj reprezentativnih folklornih obrazcev: delovni vzkliki,
pozdravi, kletvice, pregovori, uganke, zagovori in folklorne molitve.

Monika Kropej Telban. Tipni indeks slovenskih pravljic. Živalske
pravljice in basni. Inštitut za slovensko narodopisje, 461 strani,
29.00 EUR. Knjiga je prva iz obsežnega opusa sistemizacije slovenskih
ljudskih pravljic po vzoru zadnje dopolnjene izdaje Mednarodnega
tipnega indeksa pravljic (H.-J. Uther, The Types of International
Folktales 2004). Zaobjema slovenske živalske pravljice in basni, ki so
uvrščene med prvih 299 številk mednarodnega klasifikacijskega sistema.
Prinaša doslej težko dostopno in arhaično mednarodno primerljivo
gradivo, ki je tukaj prvič objavljeno v celoviti in sistematični
obliki. S prenosom sodobnih znanstvenih dosežkov na slovensko
raziskovalno področje, spremnimi študijami in komentarji ter
aplikacijo mednarodnega klasifikacijskega sistema pri razvrščanju
gradiva delo olajšuje nadaljnji razvoj vede, hkrati pa vključuje
slovensko pripovedno izročilo v širši mednarodni kontekst. Posameznim
tipom pravljic so dodani primeri pravljic, kar približuje knjigo tudi
širši javnosti.