[SlovLit] V javno last -- Povezavi -- Trinko

[Miran gmail]

Letos mineva 70 let od smrti ducata slovenskih pesnikov, pisateljev in
dramatikov. Njihova dela postajajo javna last, smemo jih posneti,
popraviti in postaviti na Wikivir
(https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika).
To so  Anica Černej, Ciril Drekonja, Bogo Flander (Klusov Joža),
France Kozar, Karel Starc, Ivan Šešelj, Josip Vandot, Karel Destovnik
Kajuh, Ivo Grahor, Julius Kugy, Lado Piščanc, Jožef Zazula.

===

http://www.primorski.it/stories/kultura/223496_pahorjeva_knjiga_dneva/#.Utvx8_vnjct
-- Pahorjeva »knjiga dneva«: Agencija ANSA o monografiji Così ho
vissuto. Biografia di un secolo. Primorski dnevnik 15. 1. 2014.

http://www.sidih.si/ -- SI-DIH DARIAH (Digitalna infrastruktura za
humanistiko in umetnost).

===

From: "SSK - Luka Klopčič" <luka.klopcic na slokongres.com>
Date: Fri, 17 Jan 2014 14:01:23 +0100
Subject: Večer izza Kongresa: Ivan Trinko Zamejski in njegovo
prizadevanje za slovenski jezik v Benečiji

Svetovni slovenski kongres vljudno vabi na Večer izza Kongresa: Ivan
Trinko-Zamejski in njegovo prizadevanje za slovenski jezik v Benečiji,
ki bo v četrtek, 23. januarja 2014, ob 17. uri v dvorani Svetovnega
slovenskega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani. Ob 150-letnici
rojstva bo o duhovniku, profesorju filozofije v videmskem semenišču,
narodnem buditelju beneških Slovencev in pesniku Ivanu
Trinku-Zamejskem spregovorila prof. ddr. Marija Stanonik.

Ivan Trinko-Zamejski (1863-1954) se je rodil v času Avstrije v Trčmunu
pod Matajurjem. Toda na plebiscitu leta 1866 so se Beneški Slovenci
razen enega, ki naj bi bil duhovnik, odločili za kraljevino Italijo –
namreč s spominom na Beneško republiko, ki jim je bila dajala veliko
več samostojnosti kot vmesna avstrijska oblast. Učiteljica in kaplan v
Jelini sta opazila dečkovo nadarjenost in pregovorila očeta, da je že
osnovno šolanje nadaljeval od doma v Čedadu (Cividale) in nato v
semenišču v Vidmu (Udine). Za njegovo slovensko zavest je bilo
odločilno srečanje s kaplanom Petrom Podreko in njegovo zbirko
slovenskih knjig, med katerimi so imele posebno mesto Poezije Franceta
Prešerna.

»Zavest in ponos, da so tudi Slovenci nekaj, sta rasla od dne do dne.
Narodna zavest se je zbudila v meni tudi iz srda in reakcije proti
furlanskim sošolcem, ki so se norčevali iz nas Slovencev in nas
zasramovali samo zaradi tega, ker smo bili Slovenci.« (Ivan Trinko,
Čas, 1923)

Luka Klopčič, strokovni sodelavec
Svetovni slovenski kongres