[SlovLit] SMRT V BRDIH IN SEN LERMONTOVA - POIZVEDOVANJE

[Zoran Božič]

Slovlitovci, na delo. Večina verjetno pozna znamenito partizansko pesem Smrt 
v Brdih. Leta 1944 jo je v Noznem v Goriških Brdih napisala tedanja 
učiteljica Nada Dragan - Živa, por. Carevska, po vojni med drugim prevajalka 
(tudi iz ruščine), še istega leta pa jo je uglasbil skladatelj Makso Pirnik. 
Nastanek pesmi so najprej povezovali s tragično smrtjo Solkanca Jožeta 
Srebrniča in tovarišev v Soči, potem pa se je ugotovilo, da je pesem nastala 
prej, in da je verjetno povezana s smrtjo dolenjskega partizana Alojza 
Marolta (omemba dolenjske domačije in Trške gore pri Novem mestu). Pesem je 
zanimiva zato, ker na prepričljiv način povezuje idejo o narodni osvoboditvi 
z božjo potjo (ni naključje, da je do lanskoletne spravne maše za partizane 
prišlo ravno na Sveti Gori). In zdaj pesem:

V poletnem žaru na pečinah skalnih

S svinčenko v prsih partizan leži.

Končan je sen o dneh bodočih, daljnih

In zadnjič v svet ponosno zro oči.



Nebes modrina sega do obzorja –

Poletno sonce sije sredi Brd,

V dolini Soča vije se do morja ...

Veselo poje čriček izmed trt ...



Zelene senožeti ... Benečija

In tam za hribi skalni, mrki Kras ...

Kje si, dolenjska tiha domačija?

V Goriških Brdih sam umiram jaz!



Glej, tam iz megle vstaja ... Trška gora!

Veselo vabi zvon na božjo pot:

"Premagana je tisočletna mora

In svoboden je ves slovenski rod!"



Nad Sočo sije v soncu Sveta gora,

Veselo poje čriček sredi Brd.

Ves svet oblila je rdeča zora ...

S svinčenko v prsih je začutil – smrt.

Pred par dnevi je bil v Delu objavljena pesem M. J. Lermontova Sen  (v 
prevodu Mileta Klopčiča), ki je nisem imel ravno v spominu, in takoj sem 
dobil vtis, da jo je Nada Dragan morala poznati. Klopčič je pesem prevedel 
in objavil tik pred drugo svetovno vojno, na spletu pa sem našel še prevod 
Frana Gestrina iz leta 1886 (v ljubljanski reviji Slovan) in zelo podoben 
prevod nekega C-ja iz leta 1893 (v tržaški reviji Slovanski svet). 
Presenetljivo je, da je začetek pesmi Smrt v Brdih najbliže Gestrinovemu 
prevodu iz leta 1886. Navajam:

V poldnévni žar v dolini Dagestana

S svinčenko v prsih ležal sem mirno;

Globoka še dimila se je rana,

Kri tekla mi je, kaplja za kapljo.



Osamljen ležal v peski sem doline,

Okrog tesnile so se stene skal,

In solnce žgalo žolte je vršine

In žgalo méne, — ki sem v smrti spal.



In gledal v sni sem o bliščečem sviti

Večerni pir tam v strani rojstveni;

Mlade žene s cvetočimi nakiti

Veselo so golčale o meni.



A ne vstopaje v radostno golčanje,

Misleč sedela jedna je samó,

Bog večni znade, kaj v otožne sanje

Pogréznilo jej dušo je mlado.



Stoji pred njo dolina Dagestana ;

Telo je znano jej v dolini tej,

Dimeč se mu črni na prsih rana,

In lije kri iž nje — hladnéj, hladnéj …

Kako to pojasniti? Se je pesem Lermontova kdaj pela v izvirniku in ali se je 
morebiti pel prevod? Gre tudi pri Pirnikovi skladbi za morebiten vpliv? 


__________ Informacija od ESET NOD32 Antivirus, zbirka virusnih definicij 9295 (20140115) __________

To sporočilo je preveril ESET NOD32 Antivirus.

http://www.eset.si