[SlovLit] Kaj pomenijo te besede? -- Aškerc v glasbi

[Miran gmail]

Od: Kozma Ahačič <kozmaahacic na netscape.net>
Datum: 11. december 2013 23:00
Zadeva: Re: [SlovLit] Kaj pomenijo te besede?
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004661.html)

Najlepša hvala dr. Erjavcu za njegov odgovor. Ne vem sicer, zakaj so
ga moja opažanja tako razjezila, a ga poskušam razumeti.

Napačno je njegovo sklepanje, da bi kogar koli na ZRC SAZU projekt
Jezikovni viri stare slovenščine motil. Ravno nasprotno, nastajajoča
baza je lep korak naprej na tem področju. Na dolgi rok si bomo tudi
prizadevali za čim boljšo združljivost in povezljivost te baze s
korpusom vseh del slovenskih protestantskih piscev, ki ga pripravljamo
na Inštitutu. Tudi naš Slovar slovenskega knjižnega jezika 16.
stoletja je zastavljen tako, da bo že čez leto, dve omogočal lažjo
avtomatizacijo jezikoslovnega označevanja virov iz 16. in 17.
stoletja, tudi virov za portal Jezikovni viri starejše slovenščine.
Poleg tega bo s sinonimnimi približki omogočal povezovanje podatkov z
viri, kot na primer nastajajo v okviru projekta Jezikovni viri stare
slovenščine, tudi in predvsem s "slovarjem" znotraj tega projekta.
Tudi sama zamisel, kako opremiti manj znano ali neznano besedje s
sinonimnimi približki za lažjo nadaljnjo obdelavo je v osnovi dobra in
se z njo vsaj jaz osebno strinjam. Vsak, ki izdeluje slovarje, ve,
koliko dela stoji za takšnim "slovarjem". Toda prav zato te zbirke ni
modro označevati za slovar, saj enostavno ni bila koncipirana kot
slovar, kar se tiče izbire gradiva, pa tudi izvedba bi zahtevala vsaj
enega izkušenega slovenističnega leksikografa. Delo je pač lahko
opravljeno boljše ali slabše in tokrat posebne sreče ni bilo.

Da nisem ne jaz ne kdo drug iz inštituta ob začetku nastajanja baze
predlagal nobenega izkušenega leksikografa, drži. Vzrok je v tem, da
nas je zgodovinskih leksikografov v Sloveniji manj, kot je prstov na
dveh rokah, in smo vsi polno zasedeni. Za vzgojo novega pa je
potrebnih kar nekaj finančno in rezultatsko nedonosnih let -- na to se
mora pač misliti pred prijavo takšnega projekta. Večino dela na
"slovarju" so tako morali verjetno opraviti mladi ljudje brez kakih
posebnih izkušenj. Kot je vidno iz tokratnih vprašanj dr. Erjavca in
iz vprašanj izpred nekaj let, tudi brez kakega posebnega
jezikovnozgodovinskega znanja.

Tega "slovarja" nikakor ne dojemamo kot skakanje v zelje, saj nam je v
interesu, da bo ta baza uporabna za vse, tudi za nas. V tem smislu je
še vedno na mestu moja ugotovitev, da bo treba obstoječe rešitve
pregledati in popraviti, kar ob boljšem pristopu ne bi bilo potrebno.

Sprejemam očitek, da bi se lahko oglasil že prej - a glede na to, da
se je poudarjalo, da gre za delovno različico, sem bil prepričan, da
bodo okvirne rešitve na koncu pregledane in poenotene ter da bodo
ustrezno razmejene besede, pri katerih je trenutni sinonimni približek
zavajajoč, kar se tiče celovitega vpogleda v pomen posamezne besede,
oziroma da bo gradivo ustrezno dopolnjeno. Ta trenutek bi bila
najboljša rešitev razširiti korpus iz 16., 17. in 18. stoletja ali pa
ga za "slovarski" del izpustiti, pri 19. stoletju pa vsaj s pomočjo
Pleteršnika preveriti, kje manjka osnovni pomen posamezne besede. Ni
pa bila v osnovi stvar dobro zastavljena kot slovar.

In še glede osebne presoje vsakega uporabnika. Ker slovarja starejše
slovenščine Slovenci še nimamo, bo manj poučen uporabnik mnoge besede
iz "slovarja" razumel narobe, če bo pripisani pomen skušal aplicirati
na besede zunaj virov, uporabljenih v projektu. (Bolje poučen
uporabnik pa razlag ne bo rabil.) Zato še enkrat predlagam naziv
Zbirka starejšega slovenskega besedja ali starejših slovenskih besed.
Oznaka slovar je v zdaj zavajajoča, saj predpostavlja, da se sinonimne
približke lahko uporabi tudi za gradivo zunaj baze. Sodbe si povprečen
uporabnik ne bo mogel ustvariti sam, ker je gradivo do 19. stoletja
premajhno (to dr. Erjavec ve), od 19. stoletja naprej pa rabi še kar
nekaj dopolnitev.

Podatek dr. Erjavca, da xml-shema naših nastajajočih slovarjev ne
sledi nobenemu od kar nekaj standardov, je pravilen.  Si jo pa lahko
za Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja ogleda in mislim,
da bo spremenil mnenje o ljubiteljskem pristopu, saj je bila naša
odločitev zavestna. Če ne, pa mu bomo zelo hvaležni za kritiko.

S tem s svoje strani javno oglašanje o tej zadevi končujem. Kar se
tiče kritike posameznih rešitev, greva lahko skoznje s kolegom
Erjavcem ob kaki kavi.

Kozma Ahačič

===

Od: Matej Krajnc <krajnc75 na gmail.com>
Datum: 12. december 2013 09:13
Zadeva: Aškerc

Miran, zdravo, za Slovlit pošiljam še eno svojo uglasbitev Aškerca,
tokrat pesmi Haros. Tudi ta je >>home version<<. Mejnik je sicer na
Hrvaškem izšel na plošči STORYVILLE (2012), Ponočna potnica pa na
SLOVENSKE NARODNE, tudi 2012.

https://www.youtube.com/watch?v=EwzJC455UnA

Tuhtam o plošči uglasbitev Aškerca. LPM