[SlovLit] Cregnedul -- Re:Zdravljica -- Trikotnik

[Miran gmail]

Od: Silvo Torkar <silvot na zrc-sazu.si>
Datum: 27. maj 2013 21:52
Zadeva: Re: [SlovLit] Krni dol
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004488.html)

O imenu Cregnedul in sploh o toponimih občine Kluže (it. Chiusaforte,
furl. Scluse) se lahko poučimo iz knjige Legami tra una terra e la sua
gente, ki je izšla leta 2007 v Klužah s pomočjo Videnske pokrajine
(333 str.). Knjiga je delo številnih avtorjev, ki so preiskali
arhivske vire, opravili ustne poizvedbe na terenu in slednjič podali
tudi etimološke razlage. Izpostaviti je treba tri avtorje: Antonino
Danelutto, Latino Fuccaro in Maurizio Puntin. Prav Puntin je tisti
furlanski ljubiteljski imenoslovec, ki je pri knjigi naveden na prvem
mestu glede etimoloških razlag. Poznamo ga kot zavzetega iskalca
slovenske oz. slovanske prisotnosti v Furlaniji v zgodnjem in visokem
srednjem veku.

Preval (o tem pristnem slovenskem izrazu, ki ga je po letu 1860
spodrinilo sedlo, kar je suženjski prevod nem. Sattel, gl. več pri
Rudolfu Badjuri v knjigi Ljudska geografija, Ljubljana 1953, poglavje
Gorski prehodi, str. 88-109 Forca de la Val (pogorje Montaža, slov.
Špika nad Policami), je v knjigi obravnavan na str. 159 pod furl.
imeni Forcje di Crignidul (o Cregnidul) o dal Laval. Avtorji navajajo
historične zapise iz let 1660 (Monte detto Grignidul) in 1776
(Cragnidul in Monte di Cragnidul). Prav na podlagi teh zapisov so
lahko podali tudi ustrezno rekonstrukcijo izvorno slovenskega imena:
Krajni dol, s katero se popolnoma strinjam. Za primerjavo lahko
vzamemo toponim Krajna vas pri Dutovljah, ki je leta 1525 zapisana kot
Cragnavaz. Krajni pač pomeni 'tisti, ki je na kraju, na robu'. Tudi
priimek Krajnik je pomenil človeka, ki je živel na kraju, na koncu
vasi.

Lep pozdrav,
Silvo Torkar

===

Od: Kozma Ahačič <kozmaahacic na netscape.net>
Datum: 27. maj 2013 21:44
Zadeva: Re: [SlovLit]  Re:Zdravljica
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004487.html)

V razpravo o Zdravljici kot himni Republike Slovenije se nisem
vključeval, ker se mi je zdela predvsem politična. Tudi obrazložitve
Zorana Božiča sem jemal bolj v tem kontekstu, prepričan pa sem bil, da
ga moti predvsem beseda Bog v kitici, ki so jo tiste čase začeli
dodatno izvajati. Ker je dal Zoran v zadnjem pismu jasno vedeti, da ga
Bog ne moti, da je njegov namen predvsem strokoven, in ker nas je
>>ljubitelje Prešerna<< pozval k pisanju, pa odgovarjam. Najprej kot
>>ljubitelj<<, nato še kot jezikoslovec.

1. Če že govorimo, da je naša himna Zdravljica, potem po mojem velja
biti pri tem nekoliko liberalen in dopustiti možnost, da je pesnik
pesem napisal kot vsebinsko celoto. Zato morda ne škodi, če jo kot
celoto tudi beremo in razumemo. Nič me ne moti, če se poleg kitice, ki
jo je kot najprimernejšo (v sicer malo starejši varianti) prepoznal že
>>učitelj<< Edvard Kardelj in ki je kot himna navedena v zakonu, izvaja
še kako drugo. Me pa zelo moti, ko se začne s Prešernom operirati v
smislu >>Sporno je ...<<. Je Prešernova misel v današnjem času res
sporna, zastarela, potrebna ustrezne obdelave? Moramo res vsi napeti
trepetati, da nam kdo ne bi zapel kaj preveč Prešerna, bognedaj kak
neodobren verz himne? To se mi zdijo pomembna vprašanja, ki jih ne sme
zasenčiti dnevnopolitična želja po favoriziranju te ali one kitice.
Vse rabimo! Tako trte, ki bi nam vlile nekaj optimizma v naš danes, pa
blagoslov, svobodo navzven in v nas samih, edinost, srečo, spravo,
spoštovanje žensk, vzgojo otrok, ki ne bodo razvajeni in nas bodo
peljali v svetlo prihodnost, mir, spoštovanje drugih in spoštovanje
samega sebe. Bodimo pri tem ne glede na to, kaj je bilo in kaj bo,
vsaj malo sproščeni, vsaj malo liberalni.

2. Kot jezikoslovec pa ne morem mimo zdaj že prevečkrat ponovljene
interpretacije, da je v drugi kitici kot >>naša dežela<< mišljena dežela
Kranjska. To ni niti najmanj nujno, saj je bil izraz dežela že od 16.
stoletja rabljen izrazito večpomensko in vsebino kitice lahko
interpretiramo v skladu s to večpomenskostjo. Nobenega dokaza ni, da
je Prešeren mislil z >>deželo<< prav Kranjsko. Nobenega. Samo bolj ali
manj verjetne interpretacije. So pa dokazi, da se je beseda dežela
rabila tudi v pomenu 'ozemlje, ki pripada jezikovni skupnosti
[Slovencev]' (npr. za >>slovenska dežela<< in podobna mesta že pri
Trubarju prim. Grdina, Pripadnosti in identitete, str. 14. ff.; do 19.
stoletja in iz 19. stoletja je še vrsta primerov, na voljo so v
kartotekah na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša). Podobno je
z interpretacijo zadnje vrstice kot >>poudarjenega panslavizma<<. Je bil
poudarjen panslavist tudi Bohorič, je bil tudi Pohlin, če navedem samo
slovničarja, ki sta uporabljala podoben miselni tok? Kaj ne pričajo
nekatera druga mesta pri Prešernu o nasprotnem? Takoj ko moramo
interpretacije prodajati kot suho (pardon, politično) zlato, smo po
mojem na precej spolzkem terenu.

Kozma Ahačič

===

http://www.gore-ljudje.net/objava/92138/ -- Ivanka Komparej, Trikotnik
(planinska povest o odpravi na Anapurno 1986, na spletišču Gore in
ljudje).