[SlovLit] Copyright -- V Bukarešto -- Re: Zdravljica -- Germanske filologije

[Miran gmail]

http://www.youtube.com/watch?v=c3eGbpD_enU -- Maja Bogataj Jančič o
zloveščem copyrightu (angl. video).

===

From: "Boštjan Božič" <molj78 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 24 May 2013 10:52:13 +0200
Subject: Mednarodno slavistično znanstveno srečanje v Bukarešti (4. in
5. oktober 2013)

Oddelek za rusko in slovansko jezikoslovje organizira 4. in 5. oktobra
2013 na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Bukarešti
mednarodno slavistično znanstveno srečanje z naslovom Romunska
slavistika in dialog kultur. Organizatorji zbirajo prijave referatov
(jezikoslovje, književnost, mentaliteta)  do 15. avgusta 2013. Vas
morda zanima? Več informacij o dogodku lahko dobite na elektronskih
naslovih bostjan.bozic na yahoo.com ali molj78 na gmail.com

Boštjan Božič,
lektor slovenščine na Univerzi v Bukarešti

===

Od: majda tomc <majda.tomc na gmail.com>
Datum: 16. maj 2013 14:07
Zadeva: [...] Re: Zdravljica
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004474.html)

Spoštovani! Saj so rojaki iz sedme kitice Zdravljice vendar sinovi
slovenske matere iz druge kitice. Še več, v besedi rojaki smo zajete
tudi hčere slovenske matere. To je seveda moje mnenje, različna mnenja
pa so za dokončno odločitev samo dobrodošla.

Lep pozdrav!
Majda Tomc

---

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 16. maj 2013 10:46
Zadeva: Re: Zdravljica
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004468.html)

Nasprotno gledanje na to, koliko kitic in tonov Presernove Zdravljice sme biti
v slovenski himni, po svoje spominja na Kurentovo harmoniko: Zoran (in se
kdo) bi jo implicitno stisnil v en sam ton, Janez pa bi jo sprosceno zapel v
celi oktavi, Zoranu dozdevno ni ljubsi vrag v sedmi kitici, medtem ko Janeza
ne moti Bog v drugi (ter peti) kitici Zdravljice. Le da bo Presernov duh tezko
ostal uklenjen v lihi monotoniji ene same kitice in ene same moznosti. V
drugi in cetrti kitici Zdravljice pac med drugim odmeva tudi Bogomilin
anagram takole:

BOGO- > BOG NASO nam dezelo
-MILA > Otrok, kar IMA SLAVA

V sesti in osmi kitici Zdravljice pa med drugim odmeva se Certomirov
anagram takole:

CERTO- > Jo SERCNO BRANIT klice cas
-MIR > Ker dobro V SERCU MISLIMO

Vlado Nartnik

---

Od: Janez Dular <janez_dular2 na t-2.net>
Datum: 24. maj 2013 12:37
Zadeva: Zdravljica še in še

> From: "Alenka Šivic-Dular" <alenka.sivic na guest.arnes.si>
> To: slovlit na ijs.si
> Date: Mon, 20 May 2013 11:45:41 +0200

Klemen Lah skuša pri navajanju tistega dela moje kolumne, ki ga je
vznemiril, ustvariti vtis, da gre za korektno razpravljanje, saj s
tremi pikami med poševnicami bralca opozarja, da je citat skrajšan.
Tako ravnanje je upravičeno, kadar so v citatu izpuščeni samo
vsebinsko nepomembni odlomki, ki ne bi mogli bistveno vplivati na
razumevanje in utemeljevanje domnevno spornih stališč udeležencev v
polemiki. V obravnavanem primeru žal ni tako: od nakazanih treh
izpustov je drugi odvečen (sploh ničesar ne izpušča), prvi in tretji
pa prikrivata >>srhljivo sozvočje<<, o katerem sem pisal v svoji kolumni
in od katerega se Klemen Lah upravičeno ograjuje ter si želi
pojasnila, od kod povezava s klavskim grafitom.

Zaradi izpustov v citatu je prikrito problematično razmerje med
medijskim zavračanjem tendenciozno interpretiranega sporočila druge
kitice Zdravljice (češ da gre za domačijstvo, ki združuje samo
slovenske brate) ter hkratnim poveličevanjem sedme kitice in
vztrajanjem pri njenem izoliranem izvajanju (svetovljansko hrepenenje
po miru med narodi). Če bi hoteli biti medijsko tendenciozni, bi
rekli, da je enostransko navduševanje nad abstraktnimi ali utopičnimi
idejami (univerzalizem) v >>srhljivem sozvočju<< z gluhoto za realne
probleme na domačem dvorišču. Premislek o tistem grozljivem grafitu
naj bi nas pripeljal do sklepa, da bi morala biti naša skrb za mir med
brati najmanj tako aktualna in nujna (zato tudi himnično poudarjena)
kakor skrb za mir med narodi. Na to povezavo kaže tudi naslov omenjene
kolumne: Vsi bratje in vsi narodi.

Janez Dular

===

Stojan Bračič, Mita Gustinčič Pahor, Irena Samide (ur.), Germanske
filologije skozi čas. Liber.ac 2013  (Znanstvena založba FF, 2013);
publikacija je brezplačna.