[SlovLit] Iz Vidna -- Digitalna znanstvena komunikacija, Wikipedija in uni, podatkovne zbirke in atlasi

[Miran gmail]

From: Urska Kerin <urskakerin1 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Cc:
Date: Sun, 19 May 2013 17:54:45 +0200
Subject: Uroš Zupan v Vidmu

Tudi na naši univerzi smo se v to pomlad podali aktivno in
ustvarjalno. Na Univerzi v Vidmu nadaljujemo s predvajanjem slovenskih
dokumentarnih filmov, ki smo jih v lanskem študijskem letu prevajali.
Lotili pa smo se še enega prevajalskega projekta, prevedli smo izbor
pesmi in nekaterih esejev slovenskega pesnika in esejista Uroša
Zupana.

Pesnik nas je v četrtek, 16. 5. 2013, tudi obiskal in z njim smo
pripravili literarno srečanje. Večer je povezovala prof. Maria Bidovec
, ki je predstavila Zupanove prevode v številne tuje jezike, njegove
pomembnejše zbirke poezij in esejev. Pesnika smo najprej spoznali kot
osebnost, potem pa postopno spoznavali, kako se njegovo življenje kaže
v njegovih delih.  Spregovorili smo o pomenu in težavah prevajanja
pesmi v tuje jezike. Spoznali različne vrste pesmi in načine, na
katere se pesem napiše. Spregovoril pa je tudi o razlikah med pisanjem
včasih in danes. Med branjem se je dotaknil tudi nekaterih slovenskih
kulturnih značilnosti ter študentom predstavil nekatere tipične
slovenske običaje, kot so na primer običaji ob praznovanju velike noči
ali vaški običaji ob postavljanju kresa za 1. maj.

Med literarnim srečanjem so študenti prebirali Zupanove pesmi v
slovenščini, potem pa še svoje prevode v italijanščini. Pesnik je z
zanimanjem poslušal  izbrane pesmi ter bil z izborom zadovoljen, saj
je poudaril, da so mu te pesmi še posebno všeč. Predstavil nam je
ozadje nastanka pesmi in nas popeljal v svet pesniškega ustvarjanja.

Za obisk se zahvaljujemo študentski založbi Beletrina, ki je
gostovanje tudi denarno podprla.

lektorica slovenščine v Vidmu Urška Kerin

===

http://geb.uni-giessen.de/geb/volltexte/2012/8539/pdf/BaderDigitale_Wissenschaftskommunikation.pdf
-- rezultati nemške ankete o deležu digitalnega v znanstveni
komunikaciji. Humanistika se še vedno dogaja v veliki meri na papirju.

https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:WikiProject_University_of_Oxford
-- kako se je univerza v Oxfordu sistematično lotila pisanja člankov
na Wikipedijo. Kaj pa ljubljanska?

http://www.meertens.knaw.nl/cms/en/databases -- nizozemske podatkovne
zbirke za jezikoslovje in humanistiko.

http://www.ecai.org/ -- ECAI (Electronic Cultural Atlas Initiative),
atlas kulture z vpisanimi geolokacijami.