[SlovLit] Kulturne rastline -- Iz poljščine -- Iz interne pošte

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Sre Mar 13 21:33:56 CET 2013


Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 12. marec 2013 18:39
Zadeva: LK, 18. marec

LK FF vabi na 1005. sestanek v ponedeljek, 18. marca, ob 18.00 v
predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo
dr. Mojca Horvat, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Tema predavanja: Morfološka struktura in geolingvistična
interpretacija slovenskih narečnih leksemov s pomenskega polja
kulturne rastline. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

Izšla sta dva nova zvezka zbornika Przekłady Literatur Słowiańskich v
uredništvu Bożene Tokarz, vol. 2, del 1 (2011): Formy dialogu
międzykulturowego w przekładzie artystycznym (ta je posvečen spominu
Rozke Štefanove in štirje članki v njem so slovenistični) in vol. 1,
del 3 (2012): Bibliografia przekładów literatur słowiańskich
(1990--2006); tudi s cedejko.

===

Od: Sollner-Perdih, Anka <Anka.Sollner-Perdih na ff.uni-lj.si>
From: Andjela Trkulja [mailto:andjela.trkulja na um.si]
Sent: Wednesday, March 13, 2013 1:27 PM
Subject: >>VANEKOVI  VEČERI<<: Predstavitev monografije Poglavja iz
zgodovine prekmurskega knjižnega jezika

Vabimo vas NA PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE PROF. DR. MARKA JESENŠKA
POGLAVJA IZ ZGODOVINE PREKMURSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA in na predavanje
prof. dr. Marka Jesenška in akademikinje prof. dr. Zinke Zorko VLOGA
IN POMEN PREKMURSKEGA JEZIKA V RAZVOJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA.
Predstavitev in predavanje bo povezoval mag. Franc Kuzmič v torek, 19.
marca 2013, ob 18. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski
Soboti, Zvezna ul. 10.

===

Od: Čop, Mateja <Mateja.Cop na ff.uni-lj.si>
From: Irena Orel [mailto:irena.iris.orel na gmail.com]
Od: Marko Jesensek <marko na jesensek.si>
Datum: 10. marec 2013 09:03
Zadeva: Fwd: Miklošičev simpozij

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Občina Ljutomer
organizirata mednarodni znanstveni simpozij ob 200-letnici rojsta
Franca Miklošiča.  Vljudno Vas vabim, da se nam pridružite v Ljutomeru
18., 19. in 20. novembra 2013. Veselim se sodelovanja in Vas lepo
pozdravljam. Marko Jesenšek

[...] Letos mineva dvesto let od rojstva >>jezikoslovca svetovnega
slovesa<< Franca Miklošiča. Rodil se je 20. novembra 1813 v
Radomerščaku pri Ljutomeru, šolal se je v Varaždinu, Mariboru, Gradcu
in na Dunaju. V slovansko jezikoslovje je odločilno posegel leta 1844,
ko je v Jahrbücher der Literatur objavil >>klasično jezikoslovno
recenzijo<< primerjalne slovnice Franza Boppa. Temu je sledilo sto
sedeminsedemdeset pionirskih in vrhunskih znanstvenih objav s področja
(1) slovničarstva (stara cerkvena slovanščina in slovansko
jezikoslovje; npr.: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen v
štirih delih, Glagolitisch in Die christliche Terminologie der
slavischen Sprachen),  (2) slovaropisja (npr.: Radices linguae
slovenicae veteris dialecti, Lexicon linguae slovenicae veteris
dialecti, Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum emendatum auctum,
Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen in številne razprave
o prevzetih prvinah v slovanskih jezikih in iz slovanskih jezikov /v
novo grščino, romunščino, madžarščino/, raziskovanje albanščine,
madžarščine, romunščine, turščine in romščine), (3) medievistike (npr.
Monumenta serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, Ragussi, Lex
Stephani Dušani, Das recht von Pskov, Chronica Nestoris) in (4)
slovenistike (skrb za slovensko pravno terminologijo,  oblikovanje
enotnega slovenskega knjižnega jezika in priprava učbenikov za pouk
slovenščine v gimnaziji  ter skrb za razvoj slovenskega šolstva; npr.:
Občni državni zakonik in  vladni list za avstrijansko cesarstvo,
Slovensko berilo za peti, šesti, sedmi, osmi gimnazialni razred,
Šumanova Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni). Ob slavistiki
se je zanimal tudi za filozofijo in logiko.

Miklošič je bil prvi profesor na dunajski slavistiki, predstojnik
stolice za slovansko filologijo in literaturo, dekan dunajske
Filozofske fakultete in rektor Univerze na Dunaju. Imel je visok
položaj v  avstrijskem svetu za pouk, v ministrstvu za pouk in v
gosposki zbornici državnega zbora; bil je dvorni svetnik, 28. 4. 1864
pa je bil imenovan v avstrijski viteški stan in je dobil viteški križ
Leopoldovega reda.

>>Znanstvenemu svetu je Miklošič zapustil ogromno življenjsko delo: 34
knjig, 108 obširnejših razprav, skupno dobrih 21.200 strani
znanstvenega besedila, nacionalna biblioteka pa hrani nad 3000 pisem
(900 adresantov), naslovljenih nanj iz vseh krajev sveta. Bil je tudi
ambiciozen univerzitetni učitelj, daljnoviden kulturni politik in
parlamentarec stare Avstrije. /.../  Njegovo humanistično in
univerzalistično usmerjeno mišljenje  in prizadevanje sta bili
rezultat   originalne sinteze  njegove nacionalne zavesti, ki je
upoštevala  konkretni zgodovinski in kulturni položaj slovenskega
naroda ter mišljenja, zasidranega v evropskih nadnacionalnih
izročilih<< (Stanislav Hafner: Fran Miklošič v življenju in delu.
Miklošičev zbornik, Maribor 1991, 36-37).

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta in Občina Ljutomer sta leto
2013 razglasili za Miklošičevo leto - medijski pokrovitelj
Miklošičevega leta je RTV Slovenija, Regionalni center Maribor -, med
drugimi dogodki pa organizirata tudi mednarodni simpozij ob
dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča, ki bo potekal 18., 19. in 20.
novembra 2013 v Ljutomeru. [...] Red. prof. dr. Marko Jesenšek, vodja
simpozija


Dodatne informacije o seznamu SlovLit