[SlovLit] Prost dostop, kulturna statistika, Bartol na hrvaški Wikipediji -- Avtorice v Tübingenu

Čet Jan 31 15:52:20 CET 2013

http://www.openlibhums.org/ -- Open Library of Humanities; prost
dostop do humanističnih objav je postal splošni akademski trend.

http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010629.html
-- članek iz New York Timesa o statističnih analizah literarne
preteklosti na podlagi Googlove digitalizacije 20 mio knjig od 1550
dalje, ki odkrivajo "literarni genom 19. stoletja".

http://books.google.com/ngrams/graph?content=men%2C+women&year_start=1800&year_end=2000&corpus=15&smoothing=3&share=
-- ko v Googlov Ngram Viewer vtipkamo besedi moški in ženske, dobimo
dokaz o civilizacijskem preobratu, ki se je začel  v 70. letih
prejšnjega stoletja. V slovenščini žal in še enkrat žal tako ni mogoče
raziskovati, ker se nam zdi, da se bomo z oviranjem Googlovih
projektov (glej odločbe informacijske pooblaščenke) ubranlili
globalizacijskega bavbava.

http://hr.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Bartol -- Vladimir Bartol ...

http://hr.wikipedia.org/wiki/Alamut_%28roman%29 -- ... in njegov
Aalamut po zaslugi zagrebških slavistov na hrvaški Wikipediji.

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 31. januar 2013 14:04
Zadeva: Slovenske avtorice v Tübingenu, predavanje S. Borovnik

V torek, 22. 1. 2013, smo imeli na slavističnem oddelku Filozofske
fakultete v Tübingenu slovenski kulturni dan s predavanjem prof. dr.
Silvije Borovnik
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004365.html). Na
otvoritveni slovesnosti je študente, profesorje in ostale goste
pozdravila predstojnica prof. dr. Schamma Schahadat, ki je predstavila
prof. Borovnikovo in njeno delo, posebej antologijo besedil slovenskih
avtoric Ne kliči me po imenu, ki jo je prof. Borovnik izdala pred
kratkim in ki je med nemškimi slavisti zbudila veliko zanimanje. V
kulturnem programu so študentke slovenščine in lektorics nastopile z
recitalom izbranih Prešernovih poezij, ki so jih tankočutno izvedle v
slovenščini in v nemških  prevodih prevajalcev Lily Novy in Klausa
Detlefa Olofa.

Silvija Borovnik je predstavila delo slovenskih avtoric 20. stoletja.
Analizirala je poezijo S. Makarovič, romane M. Novak Kajzer - Posebne
nežnosti, 1990; B. Bojetu - Filio ni doma, 1990; M. Novak - Izza
kongresa, 1993; K. Marinčič - Tereza, 1989; N. Gaborovič - Malahorna,
1988; N. Pirjevec - Zaznamovana, M. Vogrič - Vojna iz ljubezni, 1993;
Z. Vokač - Knjiga senc, 1993 in krajšo prozo avtoric I. Hergold -
Pojoči oreh, 1983; L. Gačnik - Magdalena, 1987, S. Borovnik -
Strašljivke, 1990; T. Doneva - Lenorina jahalna šola, 1990; M. Novak -
Zverjad, 1994.  Poudarila je, da so bile pisateljice pogosto
postavljene na obrobje slovenske literarne zgodovine.  Med esejistkami
se je osredotočila na Alenko Puhar - Prvotno besedilo življenja, 1982
in Spomenko Hribar - Krivda in greh, 1987.

Spregovorila je tudi o dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji
in poudarila, ki izraža dvojno identiteto. Slovenščina se kot jezik
literature počasi izgublja. Osvetlila je roman slovenske Maje Haderlap
Engel des Vergessens (v originalu izšel v Nemčiji pri založbi
Wallstein, v slovenščino ga je lani prevedel Štefan Vevar), ki
pripoveduje o iskanju pravega jezika, slovenskega ali nemškega, in
iskanju domovine, slovenske ali avstrijske, in tankočutno niza spomine
o dogodkih, ki so trajno prizadeli Slovence na Koroškem, obenem pa
pripoveduje o posledicah, ki jih v ljudeh zapušča vojna, katere sence
še v sedanjosti določajo življenja prizadetih (roman je v nemško
govorečem prostoru l. 2011 prejel prestižno nagrado Ingeborg Bachman,
ki so ji sledili velik odmev med bralci in številni ponatisi, saj
odpira dolgo zamolčane teme - v Nemčiji je že presegel naklado 100.000
izvodov, trenutno je v pripravi tudi mehka izdaja). Raziskave o
medkulturnosti in dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji
razkrivajo ne le sožitje različnosti, ampak tudi pereče medkulturne
konflikte.

V živahni diskusiji sta tako prof. dr. Berger in prof. dr. Wutsdorf
ugotavljala, da se v delih avtoric pogosto pojavlja avtobiografski
element v pripovedi, kar je značilno tudi za druge literature
slovanskih narodov, npr. za češko ali rusko literaturo, pri čemer je
prof. dr. Wutsdorf posebej poudarila, da vendarle to ni prevladujoča
tendenca.

Borovnikova je na primeru Zofke Kvedrove pokazal, kako je bila pot
pisateljice k uveljavitvi v javnosti izjemno težka in ni dobila
zasluženega priznanja zaradi tradicionalno sprejete družbene vloge
ženske kot matere in gospodinje. Uspeh romana Maje Haderlap kaže, da
je ta problem v sodobnem času v precejšni meri presežen. Docent Jacob
je opozoril, da se tudi v delu Maje Haderlap avtobiografski elementi
sicer prepletajo z romaneskno strukturo pripovedi, vendar je delo
prvenstveno avtoričina fiktivna pripoved. Prof. dr. Schahadat je
vprašala, ali je Maja Haderlap slovenska ali avstrijska avtorica.
Borovnikova jo je predstavila kot slovensko avtorico, ki piše v
nemščini, ker v tem jeziku laže izrazi snov, ki bi jo, če bi  pisala v
maternem jeziku - v slovenščini - preveč prizadela, saj bi odprla rane
iz otroštva - slovenščina je za Haderlapovo jezik, ki je najbolj
povezan z njenim intimnim svetom.

Po predavanju se je diskusija o problematiki del slovenskih avtoric
sproščeno nadaljevala ob kozarčku dobrega slovenskega vina. Prireditve
so se poleg študentov slavistike in profesorjev na oddelku udeležili
še duhovnik in literarni strokovnjak dr. Zvone Štrubelj iz Stuttgarta,
vodja  koordinacije slovenskih društev v Stuttgartu Gabrijela Žagar,
predsednik društva Triglav v Stuttgartu Andrej Vudlov. Prišlo je tudi
nekaj študentov in profesorjev drugih študijskih smeri in literarnih
izobražencev iz Tübingena in okolice, tako da je bila na naše
presenečenje predavalnica polna. Navzoči so mi naslednje dni izrekali
pohvale in zahvale za prijeten in zanimiv slovenski kulturni večer. Za
naklonjeno podporo se iskreno zahvaljujem tudi vodstvu oddelka, zlasti
predstojnici prof. dr. Schammi Schahadat in njenemu namestniku prof.
dr. Tilmanu Bergerju.

Dogodek je bil medijsko oglaševan na Univerzi v Tübingenu kot tudi
preko portala JOE (Junge Osteuropa Experten), na na spletni strani za
Slovence po svetu in na Twitterju ter Facebooku, kjer ima Center za
slovenščino kot drugi/tuji jezik svojo stran. Osrednji plakat s
poudarjeno umetniško noto je naredil slikar Nejč Slapar, plakat z
logotipom Univerze v Tübingenu in naslovnico najnovejše antologije
Borovnikove pa je oblikoval študent Timm Schroeder.

Lep slovenski kulturni praznik vam želim prihodnji teden in vas
prisrčno pozdravljam iz Tübingena,

Irma Kern

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/tuebingen/index.html
-- fotografije.