[SlovLit] Sedma kitica

[Miran gmail]

Od: Zoran Božič <zoran.bozic na guest.arnes.si>
Datum: 25. januar 2013 23:33
Zadeva: Pobuda

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji 23. 1 2013, v skladu z
98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08,
73/09 in 101/10), obravnaval pobudo državnega svetnika dr. Zorana
Božiča za spremembo 6. člena Ustave Republike Slovenije in na podlagi
prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št.
100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo državnega svetnika dr. Zorana Božiča in
predlaga Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike
Slovenije, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

Pobuda državnega svetnika dr. Zorana Božiča se glasi:

Spremeni naj se četrti odstavek 6. člena Ustave Republike Slovenije
tako, da bi se po novem glasil: >>Himna Slovenije je sedma kitica pesmi
Franceta Prešerna >>Zdravljica<< (različica iz prve objave leta 1848),
na melodijo iz zborovske istoimenske pesmi skladatelja Stanka
Premrla.<<.

Obrazložitev:

Državni svet Republike Slovenije s pobudo kvalificirane predlagatelje
sprememb ustave poziva k vložitvi predloga za začetek postopka za
spremembo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991,
42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v
nadaljevanju Ustava RS), s katerim bi se:
1.	natančneje določila slovenska državna himna,
2.	uskladila vsebina 6. člena Ustave RS in 5. člena Zakona o grbu,
zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi
(Uradni list RS, št. 67/1994 in 14/1999 Odl.US: U-I-296/94) ter
3.	jasneje definirala pravna podlaga za izvajanje državne himne na
javnih prireditvah.

Ad 1):

Določilo četrtega odstavka 6. člena Ustave RS, ki se glasi "Himna
Slovenije je Zdravljica", ima naslednje pomanjkljivosti:
a)	ne določa jasno, za čigavo pesem Zdravljica gre, saj so pesmi z
istim naslovom nastajale pred Zdravljico Franceta Prešerna in po njej;
b)	ne določa, za katero različico Prešernove pesmi gre, saj sta se v
javni rabi doslej pojavljali tako različica prof. dr. Antona Slodnjaka
("Spet trte so rodile" - cenzurno revizijski rokopis Poezij) kot
različica prof. dr. Janka Kosa ("Prijatli, odrodile" - prvi natis
pesmi leta 1848);
c)	ne določa melodije himne, ki je po prepričanju nekaterih celo
pomembnejša kot besedilo in
d)	ne določa, katere kitice osem-kitične Prešernove pesmi Zdravljica
se izvajajo kot himna, glede na to, da je na državnih proslavah in
drugih prireditvah, z vidika potrebnega časa za izvedbo, neprimerno
izvajanje vseh osmih kitic (primerjalno: italijanska himna ima pet
kitic, poje se prva z refrenom; avstrijska himna ima tri kitice;
francoska himna ima sedem kitic, pojeta se prva in šesta; nemška himna
ima po združitvi samo eno kitico; britanska himna ima šest kitic,
pojeta se prvi dve; ruska himna ima tri kitice z refrenom; madžarska
himna ima osem kitic, poje se prva; hrvaška himna ima štiri kitice;
srbska himna ima osem kitic, pojeta pa se prvi dve).

Ad 2):

Četrti odstavek 6. člena Ustave RS se glasi >>Himna Slovenije je
Zdravljica.<<, uporabo himne pa ureja tudi 5. člen Zakona o grbu,
zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki se glasi
>>Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna >>Zdravljica<<, na
melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka
Premrla.<<. Omenjeni zakon sicer himno določa natančneje kot Ustava RS,
a še vedno ne dovolj natančno, saj je Prešernova pesem obsegala
najprej devet, za tem sedem in nazadnje osem kitic. Zato je pomembno,
da se že v Ustavi RS jasno določi, da gre za različico iz prve objave
leta 1848, posledično pa se lahko v skladu s tem dopolni tudi zakonska
dikcija.

Ad 3):

Dosedanje pobude za spremembo izvajanja Zdravljice kot slovenske himne
Dve desetletji po osamosvojitvi skoraj nihče ni problematiziral javne
rabe, po kateri se je kot slovenska državna himna izvajala sedma
kitica Prešernove Zdravljice, nato pa je slovenski pisatelj Boris
Pahor leta 2010 predlagal dopolnitev izvajanja z delom druge kitice,
na podlagi mnenja, da sedma kitica v nasprotju z drugimi državni
himnami poveličuje samo internacionalizem, ne izraža pa domoljubnih
čustev. Posledično je bil 19. 4. 2011 v zakonodajno proceduro vložen
Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o grbu, zastavi in
himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi
(predlagatelj skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko).
Predlagana je bila dopolnitev 5. člena zakona, na podlagi katere naj
bi se himna na državnih slovesnostih ob državnih praznikih RS izvajala
v celoti, ob drugih priložnostih pa bi se lahko uporabila tudi v
skrajšani obliki, ki bi obsegala drugo in sedmo kitico pesmi. Po
opravljeni splošni razpravi Državni zbor Republike Slovenije na 29.
seji 15. 6. 2011 sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo
obravnavo, ni sprejel.

Nedorečena raba himne v letu 2012
Ob lanskem dnevu državnosti so se na državni proslavi izvajale štiri
kitice Zdravljice, ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa druga (kot
recitacija) in sedma, ki je bila zapeta z glasbeno spremljavo. Pri tem
so bila mnenja o sprejemljivosti posamezne izvedbe deljena - glede na
obstoječo pravno ureditev naj bi bilo po eni strani dodajanje kitic v
nasprotju z Zakonom o himni, po drugi pa naj bi bilo izvajanje samo
sedme kitice v nasprotju z Ustavo RS.

Vsebinska neprimernost druge kitice Zdravljice
Druga kitica Zdravljice ni najbolj primerna kot del sodobne slovenske
himne, saj poleg slovenstva poveličuje deželo Kranjsko in slovanske
narode (Žigon 1922, Slodnjak 1946, Z. Božič 1996, D. Božič 2010). Če
bi že dodajali kakšno kitico, bi bila morebiti najprimernejša peta
kitica Zdravljice ("Bog živi vas, Slovenke"), s katero bi v himno, v
skladu z ustavno enakopravnostjo spolov, vključili tudi ženske.

Popolna sporočilna ustreznost sedme kitice Zdravljice
Sedma kitica poleg ideje internacionalizma izraža tudi domoljubje.
Pesnik si želi take prihodnosti, ko "rojak prost bo vsak" (rojak v tem
primeru pomeni tudi Slovenec, kar dokazuje tretja kitica pesmi, ki
govori o sovražnikih našega, tj. slovenskega rodu). Sedma kitica
Zdravljice torej poleg želje po miru na svetu in po tvornem sožitju
med narodi izraža tudi zahtevo po svobodi slovenskega naroda.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in
Državnemu zboru Republike Slovenije, da pobudo preučita in v skladu s
četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list
RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Mitja Bervar, predsednik