[SlovLit] Slovenski kulturni dan v Tübingenu

[Miran gmail]

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 06. februar 2012 18:40
Zadeva: Slovenski kulturni dan v Tübingenu

V torek 31. 1. 2012 smo imeli na slavističnem oddelku Filozofske
fakultete v Tübingenu (Slavisches Seminar, Eberhard-Karl-Universität)
slovenski kulturni dan. Organizirala sva ga skupaj z Markom Vrevcem,
generalnim konzulom Republike Slovenije v Münchnu, ki je dal zanj
idejo in bil častni gost večera. Povabili smo prof. dr. Mirana
Hladnika, ki je imel predavanje France Prešeren - slowenische und
kosmopolitische Dimension seines dichterischen Werkes. Na otvoritveni
slovesnosti je študente, profesorje in ostale goste pozdravila
predstojnica prof. dr. Schamma Schahadat in povedala, da nemški
slavisti ne poznajo slovenske literature in zato z radovednostjo
pričakujejo predavanje. V kulturnem programu je študentka Constanze
Becker na fagot zaigrala slovensko himno in valček Brüderlein und
Schwesterlein iz operete Johanna Straussa Die Fledermaus, študent
slovenščine Dietmar Fiesel in lektorica pa sta recitirala Zdravljico v
slovenščini in nemščini.

Miran Hladnik je predstavil  glavne poteze Prešernove osebnosti in
njegovega pesniškega dela v Sonetih nesreče, Sonetnem vencu, Krstu pri
Savici in Pevcu, poročal je o internacionalnem sporočilu Zdravljice in
o Prešernovem nemškem pesništvu. Reflektiral je tudi slovensko
mitizacijo Prešerna, ki zadeva tako njegovo poezijo kot osebnost.
(Predavanje je v nemščini dosegljivo na
http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/preseren_dt.pdf,
prosojnice za predavanje na
http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/preseren_dt.ppt,
slovenska in angleška predloga predavanja pa na
http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html; fotografije še
pridejo. -- mh)

V diskusiji po predavanju je prof. dr. Tilman Berger (mimogrede:
Tilman Berger je leta 2004 na nemško Wikipedijo postavil prve vrstice
o Prešernu) dopolnil Prešernovo povezave z nemško romantiko (Goethe,
Heine, Bürger) s pesnikovimi relacijami do slovanskih romantikov
(Macha, Kollar). Prof. dr. Wörm se je dotaknil Prešernovega vpliva na
druge slovenske pesnike, npr. Srečka Kosovela, s katerim se je tudi
sam ukarjal, in bil kritičen do trditve, da je Prešeren velik zaradi
prevzema eminentnih romanskih pesniških form soneta, gazele in
romance, češ da je bil tedaj v več evropskih literaturah pomembnejši
vpliv germanske balade, in do mnenja o privilegiranem statusu soneta
in sonetnega venca v slovenski literaturi. Prof. dr. Raecke je
primerjal romantične ideale v Schillerjevi pesmi  Die Ideale in v
Prešernovem Slovesu od mladosti. Predavanje je med poslušalci vsekakor
vzbudilo zanimanje za slovensko literaturo. Po predavanju nas je
generalni konzul povabil na kozarček slovenskega vina in na prigrizek;
debate o slovenski literaturi so se tako nadaljevale do poznega
večera.

Zahvaljujem se generalnemu konzulu g. Marku Vrevcu za financiranje
projekta Slovenski kulturni dan na Univerzi v Tübingenu. Prireditve so
se poleg študentov slavistike in profesorjev na oddelku udeležili še
duhovnik in literarni strokovnjak dr. Zvone Štrubelj iz Stuttgarta,
vodja koordinacije slovenskih društev v Stuttgartu Gabrijela Žagar,
predsednik društva Triglav v Stuttgartu Andrej Vudlov. Prišlo je tudi
nekaj študentov in profesorjev drugih študijskih smeri in literarnih
izobražencev iz Tübingena in okolice, tako da je bila na naše
presenečenje predavalnica polna. Navzoči so mi naslednje dni izrekali
pohvale in zahvale za prijeten in zanimiv slovenski kulturni večer. Za
naklonjeno podporo se iskreno zahvaljujem tudi vodstvu oddelka, zlasti
predstojnici prof. dr. Schammi Schahadat in njenemu namestniku prof.
dr. Tilmanu Bergerju.

Dogodek ni bil medijsko oglaševan le na Univerzi v Tübingenu, ampak
tudi preko portala JOE (Junge Osteuropa Experten), o njem je na kratko
poročala Gabrijela Žagar na radiu SLO 1 v oddaji Slovenci po svetu, v
petek 3. 2. ob 21.00; plakate zanj je oblikoval slikar Nejč Slapar.

Lep slovenski kulturni praznik vam želim in vas lepo pozdravljam iz
Tübingena, Irma Kern