[SlovLit] Učni in znanstveni jeziki v času globalizacije

[Miran gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 29 Nov 2011 10:01:18 +0100
Subject: Učni in znanstveni jeziki v času globalizacije

V sodelovanju z Učiteljsko fakulteto iz Užica (Srbija) organizira
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
8. znanstveni sestanek z mednarodno udeležbo
9. IN 10. DECEMBRA 2011 V KOPRU.

Tema znanstvenega sestanka:

UčNI IN ZNANSTVENI JEZIKI V čASU GLOBALIZACIJE

Namen 8. znanstvenega sestanka na UP PEF je, odpreti razpravo o rabi
jezika(ov) znanstvenih disciplin znotraj univerze in o povezavah z
drugimi (tujimi) akademskimi okolji. Govorimo o učnem jeziku na
univerzi, znotraj katerega naj bi bil njegov uporabnik zmožen usvajati
strokovna in znanstvena spoznanja ter jih znati kritično uporabiti in
posredovati. To predvideva tudi veščine, kot so kritično branje,
razlaganje, pisanje zapiskov, ocen, seminarskih, diplomskih nalog in
znanstvenih člankov. Ob akademskem učnem jeziku se na univerzi razvija
tudi znanstveni jezik.

Vede se namreč praviloma izražajo skozi jezik (ob še nekaterih drugih
semiotskih virih), kar pomeni, da potrebujejo jezikovni sistem, da
izrazijo nova znanstvena spoznanja, ustvarjajo znanstveni diskurz, ob
tem pa se utrjuje in bogati tudi sam jezikovni sistem, gre torej za
sinergijo med dvema entitetama. Posredovanje znanstvenih spoznanj in
strokovnih dejstev lahko poteka le z znanstvenim oz. strokovnim jezikom
in na tej točki se srečamo z akademskim učnim jezikom. Znanstveni in
strokovni jezik znanstvene discipline oz. stroke posredujejo učečim se
prav učitelji neke discipline oz. stroke.

V času globalizacije in hitrih ter širokih mednarodnih povezav se nam
s tem v zvezi odpirajo nekatera vprašanja, kako posamezne stroke
razvijajo nacionalno znanost in z njo nacionalni znanstveni in akademski
jezik, s katerimi dilemami (na področju terminologije, tvorbe
znanstvenih besedil…) se srečujejo v stiku z drugimi vedami
(interdisciplinarnost) in drugimi jeziki, kakšno vlogo ima pri tem
angleščina, ki jo dojemamo kot lingvo franko, dominantni akademski in
znanstveni jezik, kakšno vlogo ima pri tem univerza kot krovna
institucija, kakšno vlogo imajo univerzitetni učitelji in
raziskovalci, kako uravnavati odprtost in pretočnost znanstvenih misli
in akademskih praks, da se hkrati vključimo v »globalno« znanost, a
obenem ohranimo nacionalno ter kako omenjena vprašanja razrešujejo v
tujih akademskih okoljih.

Vabljeni predavatelji: PROF. DR. LUCIJA ČOK (Univerza na Primorskem),
PROF. DR. LEV KREFT (Filozofska fakulteta Ljubljana), DR. ARIANNA
MAIORANI (University of Loughborough, VB), PROF. DR. DRAGAN MARUšIč
(Univerza na Primorskem), PROF. DR. KRSTIVOJE М. ŠPIJUNOVIć
(Univerzitet u Kragujevcu), PROF. DR. CHRISTOPHER TAYLOR (Università
degli studi di Trieste), PROF. DR. EIJA VENTOLA (Aalto University
Helsinki)

Delovna jezika bosta slovenščina in angleščina.
Program je objavljen na:
http://www.pef.upr.si/raziskovanje/znanstveni_sestanki/2011092014524225/