[SlovLit] Lipa zelenela je -- Kulturološki pogled na razvoj SKJ

[Miran gmail]

From: Franz Kattnig <franc.kattnig na aon.at>
Date: 2011/2/15
Subject: Fw: lipa zelenela je ..

Dragi/e slovenisti/ke!
Pri izdelavi nove posetnice sem zašel v veliko dilemo:
Kako naj prevedem ime svoje ulice iz uradnega nemškega naziva "Lindenweg"
v našo ljubo slovenščino? Lipina pot ali Lipova pot? Prvo, ker je lipa pač bolj
ženskega spola, drugi izraz pa mi je bolj domač ...

Slovenski google mi je dal pester odgovor na to vprašanje glede slovenskega
prevoda poti Lindenweg:

Portorož ima Lipov drevored,
v Lendavi imajo naselje Lipov gaj,
v Ihanu imajo Lipovo ulico,
na TV so predvajali nanizanko Lipova ulica,
v Ljubljani je Lipova cesta,
v Celju, Ljubljani (mislim, da blizu Sete Oblak v Murglah) in Velikih
Laščah je ulica Pod lipami,
v Črnomlju pa imajo Ulico pod lipo, zjutraj pa pogosto pijemi lipov čaj.

SOS! Na pomoč kličem iz doline Miklove Zale in Mirka Serajnika, iz Roža!

Lep pozdrav,
Franc Kattnig

===

From: Orel, Irena <Irena.Orel na ff.uni-lj.si>
Date: 2011/2/16
Subject: FW: Na Besedni postaji Kulturološki pogled na razvoj
slovenskega knjižnega jezika

Na Besedni postaji v sredo, 23. februarja 2011, ob 14. uri
Lepa beseda vedno lepo mesto najde pogovor o knjigi Martine
Orožen, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega
jezika (Od sistema k besedilu) (Mednarodna založba Oddelka
za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru, 2010). O knjigi se bo z avtorico dr. Martino Orožen
pogovarjala dr. Irena Orel, mednarodno knjižno zbirko ZORA pa
bo predstavil dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru. Monografija je pomembno delo slovenskega
diahronega jezikoslovja, saj ponuja nastavke za pripravo nove
zgodovinske slovnice slovenskega jezika:

· prikazuje razvoj inovacij in ustvarjalno ubesedovanje besedilnih
vrst na Slovenskem do sredine 19. stoletja;
· opozarja, da je jezikovna ustvarjalnost vedno rezultat pisnega in
govornega sporočanja ter je bolj spremenljiva kot inovacije v
glasoslovno-oblikoslovnem sestavu;
· predpostavlja prepoznavanje in tvorno obvladovanje:
   - prvin (jezikovnega) slovničnega sestava,
   - njegovega besedišča,
   - zakonitosti skladenjskega izražanja,
   - vsebinsko-pomenske podstave ubesedovanja in pravila stilistike,
   - osebni ustvarjalni jezikovni dar in
   - dvojnost slovenske jezikovne norme, izhajajoče iz alpskega in
panonskega jezikovno-geografskega prostora.
(iz recenzije prof. dr. Marka Jesenška)

Vabljeni!

Besedne postaje prireja Knjigarna Filozofske fakultete v Ljubljani,
Aškerčeva 2, Ljubljana, http://www.ff.uni-lj.si (zavihek Založba in Knjigarna).