[SlovLit] Slovar izolskega slenga -- Re: Jezikovna samozavest

[Miran gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 15 Feb 2011 10:54:34 +0100
Subject: Fwd: UP FHŠ: Predstavitev Slovarja izolskega slenga

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper,
vas vljudno vabi na predstavitev Slovarja izolskega slenga
v ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 17h v Foresteriji UP FHŠ (Titov
trg 5, Koper).

Slovar bosta predstavila avtorja Mirna Buić, doktorska študentka smeri
Etnologija, kulturna in socialna antropologija na UL FF in Erik Toth, študent
Kulturnih študijev in Zgodovine na UP FHŠ. Dogodek bo povezovala dr. Vesna
Mikolič, dekanja UP FHŠ, ki bo obenem pripravila uvod k predstavitvi slovarja.

Gre za prvi tovrstni slovar na Obali (in morda v Sloveniji nasploh),
ki predstavlja
primer dokumentiranja besed in besednih zvez, ki jih uporablja mladina v Izoli.
Poleg zbira gesel in razlag ponuja tudi manjši vpogled v načine govora, mnenja,
miselnost in interese mladih v Izoli ter na nek način razkrije
kulturno in družbeno
življenje v mestu in izven njega.

===

From: Aleksandra Rekar <aleksandra.rekar na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 15 Feb 2011 13:20:05 +0100
Subject: Re: SlovLit izvleček, let 396, številka 2
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003659.html)

Spoštovana ga. Kržišnik in tudi vsi drugi, seveda

če smem še nekaj pripomniti, čeprav (čeravno, četudi, dasiravno ...) ne sodi
čisto k temi, je pa bežno povezano z jezikovno samozavestjo. Prevajalci pri
svojem delu ves čas primerjamo jezike, pa če to želimo ali ne. Kakor se
včasih slovenščina izkaže za čudovito, pa spet drugič naletiš na zid, za
katerega ti ni čisto jasno, zakaj je bil zgrajen (so ga zgradili). Ja, gre
za občasno neznosno trpljenje zaradi trpnika. Tako naletiš na primere, ko je
v izvirniku uporabljen trpnik, ki - če bi ga pustil - ne bi prišel skozi
nobeno lekturo, imaš pa zato prav čeden stavek. Ampak nemalokrat ti ni do
pregovarjanja z lektorjem in se že vnaprej podrediš z nekakšno rešitvijo, ki
je - četudi brez trpnika - veliko manj elegantna, kot bi bila z njim.

S tem želim povedati, da bi se veljalo čimbolj izogibati mehanicističnemu
odločanju, kaj je prav in kaj napak. Od lektorjev (to so pač slovenisti, s
katerimi imam opraviti) bi si želela malce tenkočutnejše presoje, ne pa
takšne, ki povzroči večjo kolateralno škodo, kot bi jo tisto ubogo enkratno
odstopanje od norme, do katerega je prišlo zaradi "višjih ciljev" in ne
zaradi malomarnega odnosa do jezika in njegovih pravil.

Tole pisanja nikakor ni splošno obsojanje lektorjev, saj jih krvavo
potrebujemo in nekateri med njimi so pravi blagoslov, vendar je takšnih žal
premalo. Nemalokrat se mi je zgodilo, da se je lektorica pikolovsko
ukvarjala z "lepimi" in "grdimi" besedami, tujkami, z uveljavljanjem svoje
politike v zvezi z velepomembnim vprašanjem, ali morajo za pomišljaji pri
vrinjenih stavkih stati vejice ali ne ... V tej vnemi pa je spregledala npr.
napačno pregibanje - vsi vemo, za kateri sklon gre :-) - ali kakšno drugo
napako, ki bi jo bilo res nujno odpraviti. In ko imaš za seboj nekaj takšnih
izkušenj, se moraš sprijazniti s tem, da se boš moral po štirih, petih
preverjanjih prevoda, ki si ga sit kot surovega boba, branja lotiti še
enkrat več, torej po lekturi. To pa se mi ne zdi ravno prav.

Lep dan vam želim,
Aleksandra Rekar