[SlovLit] Novo branje -- Re: Ratati -- Podrealizem

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Sre Feb 9 07:53:54 CET 2011


http://www.ecs.soton.ac.uk/about/news/3628 -- Pelagios:
Mapping the culture of Antiquity online.

http://www.vest.si/2010/10/31/svetla-prihodnost-knjizevnosti/ --
Gregor Hrvatin, Svetla prihodnost književnosti.

Breu Walter (Ed): L' influsso dell'italiano sul sistema del verbo
delle lingue minoritarie. Resistenza e mutamento nella morfologia
e nella sintassi. Atti del 2° Convegno Internazionale Costanza,
10-13 dicembre 2008 (Diversitas Linguarum 29) Bochum 2011,
244  str., EUR 39,90. [tudi o rezijanščini]
http://brockmeyer-verlag.de/shop/start

===

From: Aleksandra Rekar <aleksandra.rekar na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 8 Feb 2011 23:43:08 +0100
Subject: Re: SlovLit izvleček, let 395, številka 1
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003654.html)

Kar zadeva nesrečni uspelo/uspelo, je moje skromno mnenje,
da vse skupaj ni vredno omembe.

Kot prvo: ko gre za jezik politikov, navadno v vsakem odstavku
mrgoli napak, bednih prispodob ... od katerih ti gredo lasje pokonci.
Tozadevno se mi zdi zdajšnji predsednik visoko nad povprečjem
in ne bi sprožila lova na čarovnice. Kot drugo, komu od nas - tudi
kdaj, ko to ni primerno - ne uide kak kiks podobne teže? Med brati:
v vsakdanjem pogovoru pa tako ali tako le redko rečemo "mi je
uspelo", pač pa "uspel sem" in seveda "ratalo mi je".

Ne vem, takšno iskanje dlake v jajcu se mi zdi golo čistunstvo - in
prav MC je navadno na barikadah boja proti jezikovnemu čistunstvu ...

Še tole: kako radi udrihamo proti "kroatizmom" - povzete besed in
tujke iz drugih jezikov nas brigajo veliko manj oziroma imajo znatno
manjšo težo. Še pogosteje - zlasti lektrese - mirno pozabljajo, da
te besede izvirajo iz skupnih slovanskih korenin. In slovenščina -
naj jim bo to še tako težko priznati - pač je slovanski jezik. Kot da
bi te dame raje pripadale kakšni bolj nobel jezikovni skupini, recimo
romanski ;-)

Njihovi argumenti navadno temeljijo na slovitih "lepih" besedah, kot
jim pravijo, vedno je ena sama "lepa", njene sopomenke pa besno
zamenjujejo. Kot prevajalki se mi nemalokrat primeri, da mi ena
lektorica vse "vnovič" spremenijo v "znova", druge vse "znova" v
"vnovič", tretjim je bolj všeč "spet", četrte dobijo histerični napad,
ko zagledajo "ponovno" ...

V svojih prevodih hočem videti vse, če nič drugega prispevajo k
pestrosti. Izganjanje besed iz že tako ne pretirano bogatega
besedišča (primerjaj kilažo slo-ang in ang-slo slovarja) pa se mi
zdi greh, ki daleč bolj presega "grdoto" nekaterih besed. Vsak
prevajalec lahko potrdi, da slovenščini besno primanjkuje sopomenk.
Politika, po kateri mora biti na voljo ena sama beseda za vsako stvar,
se mi zdi naravnost bolna. Če bomo izganjali vsak germanizem,
kroatizem, romanizem, vsako tujko latinskega izvora ... bomo na
koncu imeli samo samo še - vile in grablje - seveda, če sta sploh
klenega slovenskega porekla ;-)

Pa brez zamere
Axa

===

Od:  <info na ddr.si>
Datum: 08. februar 2011 22:30
Zadeva: Praznicno poslusanje!

Vabimo vas k praznicnemu poslusanju Podrealisticnega manifesta! V njem
so leta 1979 Iztok Osojnik, Iztok Saksida in Jure Detela - med drugim
- analizirali tudi Presernovo pesem Kam?.

Na naslovu http://www.indija.si/podrealizem/ si lahko prosto pretocite
medijsko obogatene zvocne zapise branj Iztoka Osojnika, ki so potekala
decembra 2010 in januarja 2011 v MGLC. Zvocna realizacija, produkcija
in arhiviranje zvocnih zapisov so nastali v sodelovanju z radioCona (hvala!).

Cestitamo in pozdravljamo!

Drustvo za domace raziskave (http://ddr.si/)


Dodatne informacije o seznamu SlovLit