[SlovLit] Ratati -- Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče Koper

Miran gmail miranhladnik1 na gmail.com
Pon Feb 7 14:05:44 CET 2011


Od: rozman andrej <roza na roza.si>
Datum: 06. februar 2011 13:41
Zadeva: vprašanje

Ker poleg Marka Crnkoviča, ki je s tem pred tremi tedni začel
svoj srditi napad na jezik predsednika države, zdaj tudi Delov
novinar Tomaž Švagelj v svoji petkovi rubriki "Jezikovne zadrege"
trdi, da je struktura "uspel je priti" srbohrvaška in zato nedopustna,
medtem ko je pravilno slovensko le "uspelo mu je priti", sprašujem
tiste, ki se na to spoznajo, ali ni smiselni osebek v tretjem sklonu,
ki ga imamo za tako slovenskega, prišel v naš jezik iz nemščine v
kombinaciji z besedo "ratati", nakar smo očitni germanizem "ratati"
nadomestili s srbohrvaškim "uspeti", tretji sklon pa ohranili?

V pričakovanju odgovora vsem bralkam in bralcem SlovLita voščim
en vesel kulturni praznik,

Andrej Rozman Roza

===

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 07 Feb 2011 11:08:54 +0100
Subject: Zbornik Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče Koper,
1875--1909, slovenski oddelek


V sredo 10. februarja 2011, ob 12. uri vas vabimo v Pokrajinski arhiv
Koper (Kapodistriasov trg 1) na predstavitev knjige Cesarsko-kraljevo
moško učiteljišče Koper, 1875--1909, slovenski oddelek,
ki sta jo izdala Pokrajinski arhiv in Slavistično društvo Koper.

Zbornik obsega 21 prispevkov o srednji šoli v Kopru, na kateri
so se na prelomu 19. in 20. stoletja, v času avstro-ogrske
monarhije,  34 let izobraževali bodoči učitelji. Pouk na tej
edinstveni in za Primorce izjemno pomembni izobraževalni
ustanovi  je potekal večinoma v materinščinah: v slovenščini,
hrvaščini in italijanščini.  Uvodni prispevki razčlenjujejo vzroke
za nastanek trijezičnega učiteljišča, njegovo organiziranost  in
socialno poreklo dijakov. Pregledno so  predstavljeni učitelji, ki
so bili umetnostno dejavni, središčni prispevki pa razčlenjujejo
delo posameznih profesorjev (Koštial, Nazor, Belušić) in dijakov
(Ribičič, Kleinmayr, Čibej, Možina in Valentič).

Avtorji prispevkov so  zgodovinarji -- arhivisti, umetnostni
zgodovinarji, muzikologi, učitelji -- slovenisti z vseh šolskih stopenj,
od osnovnošolske do univerzitetne, in ugledni kulturni delavci iz
Istre in Primorske.

Knjižna novost Pokrajinskega arhiva Koper  je nastajala z
bogatim sodelovanjem Slavističnega društva Koper,  prispevki
so namenjeni širokemu bralstvu, saj se razlikujejo  po obsegu
in globini, na koncu knjige pa so še povzetki, prevedeni v
hrvaščino, italijanščino in angleščino.

Knjigo bodo predstavili: dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete
za humanistične študije Koper, urednici zbornika: slovenistka
Jasna Čebron in arhivistka Mirjana Kontestabile in oblikovalec
Aleš Sedmak.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit