[SlovLit] Pouk slovenščine na dveh ravneh -- Luknje in praske

[Miran gmail]

From: Aleksandra Kocmut <tristanina na gmail.com>
Date: 2010/12/23
Subject: Re: [SlovLit] Pouk slovenščine na dveh ravneh

Ob zanimivem pismu gospoda Zorana Božiča bi dodala nekaj, kar je
morda čisto "mimo", morda pa vendarle ne. Navsezadnje je
slovenščina prvi jezik naših otrok, ne tuji, temveč materni, zato
mislim, da bi morale učiteljice oziroma celo profesorice razrednega
pouka obvladati slovenski jezik (pravopis, besedišče, skladnja) vsaj,
recimo, na ravni nekoga, ki bi v četrtem letniku gimnazije tak test
pisal odlično. Verjetno veste, da je praksa daleč od tega. Naj
navedem le nekaj primerov, kaj starši vidimo v besedilih učiteljic:
- dva obdobja,
- življenski prostor,
- glagol znajti se, spregan "znajdla",
- "V spisu imaš dve napaki. Popravi jiva.",
- pike za vprašalnimi povedmi in vprašaje za trdilnimi oziroma velelnimi
(npr. Nariši, kako si jo ti predstavljaš?),
- da o vejicah, čeprav tistih osnovnih (npr. ob vrinjenem odvisniku),
ne govorim.

Verjamem, da je veliko učiteljic razrednega pouka, ki bi takih
napak ne zagrešile; vsekakor pa je po mojem mnenju preveč
tistih, ki ne obvladajo pravopisa niti zadovoljivo. Seveda razumem,
da se napake pač zgodijo, saj smo vsi zmotljivi. Ne moti me, če
se v besedilo pritihotapi kak "škrat"; motijo me napake, ki kažejo
neznanje in ki v resnici že v prvi triadi devetletke povzročajo razpoke
v temeljih znanja naših otrok. Kako naj pričakujemo, da najstnik ne
bo pisal "pred dvemi leti je imel dva stanovanja", če pa to kot
pravilno sliši že od svoje prve učiteljice?

Menim, da je zahtevnost znanja slovenščine (za razredni pouk) na
fakultetah na prenizki ravni. To poznam tudi iz izkušenj, saj je precej
mojih kolegic (do)študiralo razredni pouk in so me večkrat prosile za
pomoč pred izpiti iz slovenščine, ob tem pa celo same priznavale, da
"je bilo v gimnaziji težje". Mogoče razmišljam utopično, vendar se mi
zdi pomembno, da pri prvih (in "drugih" in nadaljnjih) korakih v naš jezik
in njegovo slovnico otrokom pomagajo učitelji(ce), ki obvladajo to, kar
naj bi znali vsaj do neke mere tudi že oni, npr. poznavanje rabe ločil,
dvojina ipd. Kako to doseči? Je to res - utopija? Spomnim se predmeta,
pri katerem smo morali za pozitivno (torej za šestko) doseči 85 %. Morda
bi pomagalo, če bi tudi pri izpitu oz. izpitih iz slovenščine na razrednem
pouku poostrili kriterije. Ali pa je bilo to že storjeno in učinka
kljub temu ni?

Aleksandra Kocmut

===

From: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: 2010/12/23
Subject: LK, 3. januar 2011

LK FF vabi na 945. sestanek v ponedeljek, 3. januarja 2011, ob 18.00
v predavalnici 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta
dr. Lee Yong in dr. Chikako Shigemori Bučar, Oddelek za azijske in
afriške študije FF. Tema predavanja: Morphology and Syntax in Holes
and Scratches (Oblikoslovje in skladnja v luknjah in praskah).
Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar