[SlovLit] Predrzna Slovenija -- Emancipirani gledalec -- Razstava Bibliografija na Slovenskem

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Rott, Zala" <Zala.Rott na ff.uni-lj.si>
Sent: Wednesday, September 29, 2010 9:23 AM
Subject: Vabilo na posvet Predrzna Slovenija (6.10.2010)

Vabljeni na posvet z naslovom Predrzna Slovenija, ki ga pripravljajo Odbor za obrambo 
visokošolskega in znanstvenega dela, Delavsko-punkerska univerza, Sindikat vzgoje, 
izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in Neodvisni sindikata delavcev ljubljanske 
univerze. Posvet bo potekal v sredo, 6. oktobra 2010, ob 10. uri, v konferenčni dvorani 
Mestnega muzeja, Gosposka 15, Ljubljana.

===

From: "Knjigarne Mladinske knjige" <metka.zver na mk-trgovina.si>
Sent: Friday, October 01, 2010 4:25 PM
Subject: Zmenek s knjigo: prihodnji teden v Mladinski knjigi

Pogovor o knjigi Jacquesa Ranciera: EMANCIPIRANI GLEDALEC. 
Pogovor organizira revija Maska. Sreda, 6. 10. ob 18. uri,
Mladinska knjiga, knjigarna Konzorcij.

Emancipirani gledalec (prvič objavljeno leta 2008) je knjiga Rancierovih zapisov o 
sodobni umetnosti. Rancierova znamenita teza, da je politično v umetnosti tisto, kar v 
polje javnosti prinese glasove, ki niso slišni in na ta način razpre družbo in ponudi 
potencialne nove družbene prakse je ena najbolj provokativnih in inspirativnih tez v 
sodobnih razpravah o umetnosti in političnem. V njegovi zadnji knjigi Ranciere razpravlja 
o mestu gledalca v umetnosti in skozi to o mestu subjekta v sodobnih družbah. Ranciere 
se zavzema za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo 
v vlogi potrošnika. Takšna vloga rahlja družbene vezi in v političnem smislu depolitizira 
subjekta. Knjiga je letos izšla v zbirki TRANSformacije  (založba Maska), prevod je delo 
Suzane Koncut. Jela Krečič se bo o avtorju in knjigi pogovarjala z Rokom Benčino, Lano 
Zdravković in Janezom Janšo.V času predstavitve bo knjiga Emancipirani gledalec na 
voljo po akcijski ceni 16 €. Vljudno vabljeni in nasvidenje v knjigarni!
Maska in Knjigarna Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana

===

From: "Sollner-Perdih, Anka" <Anka.Sollner-Perdih na ff.uni-lj.si>
From: Helena Drewry [mailto:Helena.Drewry na nuk.uni-lj.si]
Sent: Friday, October 01, 2010 1:51 PM
Subject: Bibliografija na Slovenskem (5. 10. ob 19.00)

Pet stoletij bibliografije na Slovenskem je mogoče povzeti takole: Trubarjev Register (1561) je bolj
prva dokumentirana in ohranjena avtobibliografija kakega avtorja s Kranjskega kot pa prva slovenska
bibliografija, ki je lahko taka postala šele v narodotvornih interpretacijah 19. stoletja; Memoriale
(1605) ljubljanskega škofa Tomaža Hrena odraža religiozno delitev kranjske družbe na protestante
in katolike. Bistveni del njene narativne opreme je etična diskvalifikacija protestantskih avtorjev.
Kot taka odraža družbene reprezentacije zgolj katoliškega dela populacije Kranjske. Bibliografski
popisi avtorjev in njihovi del, ki so jih sestavili Janez Weikhard Valvasor, Janez Gregor Dolničar,
Marko Pohlin in Joseph Kalasanc Erberg reprezentirajo družbene predstave o Kranjski in popisujejo
njeno koletivno memorijo. Bibliografije so popisanim delom postopoma nadevale veljavo literarnih
spomenikov in historičnih dokumentov literature. Ko je sredi 19. stoletja bibliografija podelila socialnemu
sloju kulturno legitimacijo, je dokumentirala neprehodno etnično razliko(vanje) med nemško
in slovensko govorečo populacijo, za ves čas nazaj do Primoža Trubarja pa je kot bistveni kriterij
uveljavila slovenski knjižni jezik. Zajem publikacij z vsega slovenskega govornega področja je sledil
geografski komponenti formativne dobe slovenskega nacionalizma. V obdobju med svetovnima
vojnama se je bibliografija na Slovenskem profesionalizirala, vendar ni bila zakonsko regulirana
naloga knjižnice, ki je imela privilegij obveznega izvoda. Z razširitvijo v likovni medij je definirala
nabor avtorjev in njihovih del, ki v ideologiji naroda predstavlja korpus pisne kulturne dediščine.
Sprememba družbenopolitičnega sistema po drugi svetovni vojni ni prinesla nobene razlike v reprezentaciji
slovenstva. Bibliografija je dobila zakonsko podlago, Narodna in univerzitetna knjižnica pa
je postala nacionalna bibliografska ustanova. Nacionalistična ideologija na Slovenskem je s psevdobiologistično
ideacijo naroda retrospektivno zajela literarno ustvarjalnost od 16. stoletja naprej in
jo neproblematično kot celoto vpisala v imaginarij slovenstva, na začetek slovenske bibliografije pa
je postavila Register Primoža Trubarja. Tudi politična osamosvojitev Slovenije leta 1991 ni prinesla
drugačne ideacije naroda. To historično diskontinuteto je označila za pravo in končno uresničitev
tisočletnega sna Slovencev po lastni državi in uzakonila slovensko bibliografijo kot nabor del rojenih
Slovencev in del v slovenskem jeziku. Zajem del slovenske nacionalne bibliografije se v geografskem
smislu navezuje na koncept slovenskega etničnega ozemlja iz sredine 19. stoletja. Skozi bibliografijo
je razvidna reprezentacija Slovencev kot izvornostne entitete krvnega tipa, ki vztraja od leta 1848
vse do danes. Novost v primerjavi s preteklostjo je, da je bibliografija postala instrument državne
birokracije za ocenjevanje slovenske akademe, ki je tako postala od nje eksistencialno odvisna.

RAZSTAVNA DVORANA NUK, TURJAŠKA 1, LJUBLJANA, 5. - 30. OKTOBER 2010. OGLED 
RAZSTAVE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 20. URE, V SOBOTO OD 9. DO 14. URE