[SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine

Pet Feb 12 11:00:49 CET 2010

From: <Velemir.Gjurin na gov.si>
Sent: Thursday, February 11, 2010 6:38 PM
Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi slovenščine (http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003256.html)

Draga Meta, 
podatek, da je angleščina na maturi obvezna, je netočen. 
Vendar ga nisem dal. V intervjuju, na katerega se odzivaš
(http://www.delo.si/tiskano/html/20100130/Sobotna+priloga/0, 
str. 26; http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003256.html), 
je moj vpraševalec rekel: »Februarja lani [..] ste ob dnevu maternih 
jezikov izjavili,da je “nedopustno, da država kot pogoj pri uveljavljanju 
pravice do študija od maturantov zahteva izpit iz angleščine”«, in jaz 
sem na to odgovoril, da bom tako mislil tudi letošnjega februarja. 
O cinični finti države, da na papirju to zahtevo preoblači v izbiranje 
med petimi tujimi jeziki, v tem intervjuju ni bil govor, pač pa malo 
v intervjuju, iz katerega je vpraševalec vzel navedek 
(http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1365845&pr=3). Tam se nadaljuje 
takole: »... izpit iz angleščine, jezika, ki je sociolingvistično najdominantnejši 
in najbolj napada slovenščino«. Odgovor na to, zakaj »ljudje«, 
kakor praviš ti, izbirajo za obvezni »tuji jezik« angleščino, je 
izkustveno zadosti na dlani (glasi se: ker je angleščina sociolingvistično 
najdominantnejša), da ga za normaliziranje mature ni treba 
raziskovati. Med drugim že zato ne, ker nedopustnost iz mojega 
navedka velja tudi, če besedo »angleščine« zamenjaš z imenom 
katerega od preostalih tujih jezikov. V siju »Deklaracije o 
jezikovnih pravicah« se tudi ni nikomur treba vpraševati, »ali 
je smiselno omejevati izbor« med petimi tujimi jeziki, saj ga je 
smiselno razširjati. Nesmiselno je to, da država pravico do 
kandidature za vpis na slovensko univerzo pavšalno pogojuje 
z državnim izpitom iz tujega jezika. Da pri tem dejansko forsira 
angleščino, je dodaten absurd. 

Kako to nesmiselno državno prisilo vklapljaš v svoje predloge, mi 
je uganka, še posebej, ker se sklicuješ na lastni članek »za Obdobja 
20, ki jih je uredila Ada« (škoda, da tu namesto Ade ne stoji 
Widdowson, čigar ime brez vsebinske zveze dropneš malo pozneje). 
V Obdobjih se ne zavzemaš za zakonske obveznosti, temveč za (po 
tvojem le na videz utopično) medkulturno vzgojo. Zakaj naj bi se 
daljnosežne hude posledice očitne zablode države odpravljale z 
medkulturno vzgojo namesto s čimprejšnjo odpravo zablode, tj. 
nepotrebnega splošnega pravnega predpisa, ki si ga je oblast privoščila, 
ne razumem. Marsikdaj bi mi pomagalo, če bi ti sama svoje zapeljive 
predloge izpeljala do konkretnosti. Iz tvojega pisma na primer lahko 
sledi, da naj anglisti po vseh srednjih šolah, dokler je zadeva še topla, 
brž izpolnijo svoje medkulturno poslanstvo in povedo dijakom, da ima 
naš trenutni ministrski predsednik nulto medkulturno ozaveščenost. 
Pišeš namreč, da če »kdo [torej sploh kdo in zato tudi nekdo, ki se 
cikanju nanj nisi izognila] reče 'so what' namesto 'kaj potem' [..], 
potem to kaže na nulto medkulturno ozaveščenost [..,] pa še na kaj 
slabšega«. Predlagaš tudi, »da bi Slovenci morali začeti bojkotirati« 
vse trgovine z neumnimi tujimi imeni. Čemu pa? Če je namreč njih 
bojkotiranje pozitivna in medkulturno kulturna reč zato, ker naj izsili 
njih propad ali pa preimenovanje, potem sme oblast v imenu 
medkulturne ozaveščenosti take trgovine kar prepovedati ali s 
prisilo zakona prekrstiti. Morda pa hočeš, naj jih tudi oblast le 
bojkotira? In se, če od bojkota predolgo ne bo haska, izgovarja 
na številčno prenizko podporo iz vrst šele ozaveščane raje? 

Čudna logika prežema tudi tvoj članek v Obdobjih. »Prvi kinematograf 
na prostem [v Ljubljani] se je leta 1908 imenoval _The Elite Biograph_,« 
pišeš tam, »istega leta se je morala dvorana _Edison_ zaradi grozeče 
tožbe preimenovati v _Pathe_, leto pozneje pa je bil ustanovljen še 
kino _Elektroradiograf Ideal_! Ali lahko na osnovi tega že sklepamo, 
da ima priljubljenost angleško zvenečih imen na Slovenskem korenine, 
ki segajo globlje in dalje, kot naj bi nastopili mednarodni ’pritiski’ 
angleščine v zadnjem desetletju?« Ne, Meta, na osnovi tega pač ne 
(pa čeravno je postavitev nastopa omenjenih pritiskov šele v zadnje 
desetletje tako evidentna oslarija, da bi bila morala urednica Ada od 
tebe zaprositi citat). Od štirih navedenih imen je namreč relevantno 
samo prvo; _Edison_ je iz priimka nastalo ime tvrdke, in ta tvrdka sama 
je zagrozila s tožbo zaradi nedovoljene uporabe imena; da pri 
_Edison_ ni bila odločilna anglozvenečost, je dokaz preimenovanje 
v _Pathe_ (tvoj vir ima na e v nasprotju s tabo ostrivec), ki je francoski 
priimek ustanoviteljev takrat znane francoske filmske družbe; 
_Elektroradiograf Ideal_ pa je, če mu odrekaš slovenskost (_ideal_ je 
celo uslovarjen že najmanj od 1860), čista nemščina. 

Sicer pa si ti v članku poskušala »razložiti, da je angleščina tako kot 
vsi drugi jeziki, jezikovni sistem, ki kot jezikovni sistem nima nobenih 
agresivnih namenov«. No, jaz ne poznam resnega jezikoslovca, ki bi 
kateremu koli jezikovnemu sistemu pripisoval kakršne koli namene, 
agresivne ali ne. V tej svoji nerazgledanosti bi ti bil skoraj prisodil, da 
si hudiča, ki ga tolčeš v znanstvenem zborniku, namalala, a sem začasa 
ugledal v poosebljanju sistemov didaktično porabnost. Recimo, da bo 
kak učitelj slovenščine vzel tvoje pismo za gradivo pri medkulturnem 
ozaveščanju. Tvoje pismo se začenja enako kakor do prve pike tole moje, 
le namesto _Meta_ ima _Velimir_ (prav bi bilo _Velemir_), besedo podatek 
ima z veliko začetnico (za to besedo pa odvečni »o tem«), za besedo 
_obvezna_ nima vejice, besedo _netočen_ pa ima zakričano s samimi 
velikimi črkami. In učitelj bo lahko rekel: 

Vidite, dragi dijaki, tega, da univerzitetni profesorici manjka vejica 
za takimle da-stavkom, ne more biti kriva angleščina, saj se po 
angleško vejica ne piše niti pred njim. To, da je prvo besedo za 
pisemskim nagovorom zapisala z veliko, to pa lahko pripišemo 
vplivu angleščine. Vendar ne vplivu angleščine kot jezikovnega 
sistema. Ta sicer ni nedolžen, saj mu sploh ni mogoče pripisovati 
človeških lastnosti, ampak ravno zato tudi ni nič kriv. Kriva je 
profesorica, ker ni razvila zadosti medkulturne ozaveščenosti in 
pozitivnega odnosa do slovenščine. Enako kakor ministrski predsednik, 
ki ga bomo obravnavali naslednjič. Enako kakor vaši starši, ki imajo 
tako neumne zaznave imen, da celo, kadar ni dežja, hodijo po kruh v 
Mercator za voglom, ko bi lahko kam drugam malo dlje. Zdaj pa 
odprite izpitno polo 1 za poklicno maturo iz slovenščine z datumom 
29. maj 2006 ali v računalnik vtipkajte 
http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006062114232595/$fileN/P061-A101-1-1.pdf. 
Poglejte nalogo 27, ki se glasi »Presodite pravilnost naslednjih trditev. 
Obkrožite DA, če je trditev pravilna, ali NE, če ni. _Stavek za 
nagovorom bi se moral začeti z malo začetnico_. DA NE«. 

Bodi lepo tudi ti, Meta. _Feriunt summos fulmina montes_.