[SlovLit] Furlan배ina v Novi Gorici -- Re: Angle배ina

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
et Feb 4 22:11:57 CET 2010


From: <DZuljan na zrc-sazu.si>
Sent: Thursday, February 04, 2010 8:37 PM
Subject: furlanscina v Novi Gorici
 
Obve배amo, da bomo od 9. do 19. februarja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi 
Gorici gostili dr. Giorgia Cadorinija, lektorja za furlanski jezik na Univerzi v Opavi na e퉗em, 
sicer pa doma iz Palmanove v Italiji. Dr. Cadorini bo predaval izbirni predmet furlanski jezik, 
literatura in kultura v programu Slovenistika, vendar bodo predavanja odprtega tipa, tako da se 
nam lahko pridru푝te v prostorih Univerze v Novi Gorici, Vipavska 13. V okviru predavanj 
bomo gostili 퉑 dva predavatelja, in sicer Maura Fontanina in Angela Florama. Urnik bo naslednji:
Od torka, 9. 2., do petka,  12. 2., ter od ponedeljka, 15. 2., do petka, 19. 2.:  9.00–10.30, 
10.45–12.15, 12.30–14.00. V soboto, 13. 2., je predvidena ekskurzija v Videm in Tavagnacco
(Tavagnà). Lepo vabljeni!

Doc. dr. Danila Zuljan Kumar

===

From: "Maruska Agrez" <agrez.maruska na gmail.com>
Cc: "SLOVLIT" <slovlit na ijs.si>
Sent: Thursday, February 04, 2010 5:25 PM
Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi sloven배ine -- Re: Angle배ina -- Narava knjige

Se strinjam s prof. Grosmanovo -- jezik ni ni kriv, krivi so pa seveda
UPORABNIKI!
Dodajam 퉑 pojasnilo Petru Jurgecu, ki pravi, da odnos 퉡udentov do
sloven배ine nima s to konferenco ni. Je res, da ne s to konkretno. Ima pa
veliko s polo푔jem sloven배ine v znanosti, pa tudi kulturi in 퉛lstvu v
prihodnosti, saj naj bi ravno ti ljudje neko delovali na teh treh podrojih
in seveda potem sami kot UPORABNIKI spodbujali in astili angle배ino ter
omalova푘vali sloven배ino. Lep ostanek dneva vsem. Maru퉗a

===

From: "Aleksandra Kocmut" <tristanina na gmail.com>
Sent: Thursday, February 04, 2010 5:02 PM
Subject: Re: [SlovLit] Sloven배ina na mednarodnih znanstvenih konferencah v Sloveniji

Saj znamo vsi slovensko, a ne?

Zelo se strinjam z zapisom g. Draga Janarja. Dodala bi, da stvar sega
v sam zaetek izobrazevanja na퉕h otrok, ceprav morda na drugacne
nacine. Gre za misljenje, ki se je nekriticno zasidralo v na퉕h
glavah: otroke cim prej zaceti uciti tuje jezike. Temu se je poklonil
sam solski sistem - anglescina ze v 4., nemscina v 7. razredu. In to
so sprejeli starsi. Se ve - otroke ze v predsolskih letih in nato od
1. r. dalje vpisujejo v razne jezikovne tecaje. Stvar presega cilj
izobrazevanja in postaja celo nekaksen statusni simbol (saj so ti
tecaji praviloma placljivi in niti ne poceni). Ne trdim, da je zgodnje
ucenje tujih jezikov nesmiselno ali ravno skodljivo. Hudo je to, da
ocitno nikomur, ne sistemu in ne starsem, niti na kraj pameti ne pade,
da bi organizirali/otroka vpisali v "tecaj" slovenskega jezika. Saj
slovensko pa ja vsi znamo, anede?

Kot instruktorica anglescine se srecujem z dijaki (vecinoma
gimnazijskimi), ki jim tuj jezik dela tezave na vseh ravneh. Ceprav je
anglescina zelo drugacna od slovenscine, obstaja veliko podrocij, kjer
lahko pravila ali logiko anglescine razumemo s pomocjo nasega jezika,
recimo ze sistem osnovnih casov: sedanjik, preteklik, prihodnjik in
celo predpreteklik. Vendar si dijak s tem ne more pomagati, ce niti v
slovenscini ne prepozna, da je DELAM sedanjik. Ce mi za prihodnjik
predlaga (v slovenscini!) SEM DELAL. Da o dovrsniku/nedovrsniku,
nedolocniku, delezjih, trpniku, stavcnih clenih, besednih vrstah (ki
jih zelo potrebujejo za word formation) itd. sploh ne govorim. Kadar
taksne kandidate povprasam, kako jim kaj gre slovenscina, je odgovor
vedno: "V redu. Trojko imam."

Kot lektorica naletim na vse sorte besedil. Pustimo pravopis ob
strani, razumljivo je, da ljudje ne morejo obvladati vseh pravopisnih
pravil. Huje je to, kaksno besedilo spravijo skupaj na drugih ravneh.
Od idiomov (pobrisal je stran, zagodel mu je (pa ne pesmice!) - ta
primera sta vzeta iz ze natisnjenih in "lektoriranih" knjig) do tega,
da imajo vsi junaki enako dikcijo, pa tudi "malenkosti", kot je ta, da
ne locijo med vezniki ceprav in kajti, ker in zato itd. In to ljudje,
ki se s pisanjem (cetudi, recimo temu tako, ljubiteljsko) ukvarjajo.
Tudi nekateri prevajalci svoje delo opravijo komaj kaj bolje od
strojnega prevajalnika. Ce stvar dobi v roke se nekompetencen lektor,
je rezultat jasen: knjiga, ki neusmiljeno mrcvari nas jezik in
marsikdaj tudi zdravo pamet. In teh knjig je v zadnjih letih vse vec.

Da povzamem. Koliko od starsev, ki placujejo otrokom razne tecaje
tujih jezikov, tem svojim bodocim anglistom in nemcistom idr. -istom
vsak vecer prebere pravljico ali zgodbico ali celo pesmico za lahko
noc? Ali spodbuja otroke k branju? Koliko se jih zaveda, da je
pomembno, da najprej dobro (seveda otrokovi ravni primerno) poznajo
svoj jezik, da lahko zacnejo usvajati tujega? Koliko jih ve, da to, da
se lahko v slovenscini sporazumevamo, se ne pomeni, da nas jezik zares
(po)znamo? "Kaj pomeni hesitate?" me vprasa dijakinja cetrtega letnika
gimnazije z dobrim uspehom (maturo je opravila v prvem roku).
"Oklevati," odvrnem. In me gleda. "Kaj je oklevati?"

Svojega prvosolca nisem vpisala k nemscini. Vpisala sem ga k uri
pravljic. In ce bi imeli na voljo uro "nas jezik" (nesteto zanimivih
moznosti obstaja; doma se npr. radi igramo besedno igre, kot so
rimanje, protipomenke, cim bolj hecna dopolnitev povedi itd.), bi ga
vpisala tudi tja. A kaj, ko bi tam verjetno sedel - sam. Drugi pa ja
znajo slovensko, anede?

Aleksandra Kocmut

===

From: "Andrejka Markoi 쯷퉙elj" <andrejka.susmelj na guest.arnes.si>
Sent: Thursday, February 04, 2010 1:53 PM
Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi sloven배ine -- Re: Angle배ina -- Narava knjige

Skupina dijakov 2. evropskega oddelka Gimnazije Nova Gorica je pri 
predmetu dru푕ene vloge sloven배ine raziskovala imena podjetij in 
njihovo usklajenost z zakonodajo. Pri퉘i so do zanimive ugotovitve, da 
퉑 vedno velja nepopravljen 32. len Zakona o javni rabi sloven배ine, ki 
predpisuje globo v TOLARJIH za neslovensko poimenovanje podjetja. Toliko 
o a푫rnosti zakonodaje.
Hkrati so ugotovili, da se veina lastnikov podjetij, lokalov ... pred 
poimenovanjem svojega podjetja, lokala, trgovine ... ni pozanimala, kaj 
pravi o tem zakonodaja. (18. len)
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3841

Lep pozdrav,
Andrejka 쯷퉙elj

===

From: "borovnik" <silvija.borovnik na uni-mb.si>
Sent: Thursday, February 04, 2010 1:55 PM
Subject: Re: [SlovLit] Zakon o javni rabi sloven배ine -- Re: Angle배ina -- Narava knjige

Kritike niso neprimerne, gre za to, da je treba tujejezine govorce v 
Sloveniji prevajati. Preberite si lanek Draga Janarja (Sobotna priloga, 
19. 5. 2007), e si omenjene zavesti glede rabe materin배ine 푘 v asu 퉡udija 
na na퉕 fakulteti niste mogli pridobiti.
Lep pozdrav, 
prof. dr. Silvija Borovnik


Dodatne informacije o seznamu SlovLit