[SlovLit] Zakon o javni rabi sloven배ine -- Re: Angle배ina -- Narava knjige
Grosman, Meta
Meta.Grosman na ff.uni-lj.si
�et Feb 4 11:10:29 CET 2010
Dragi Velimir,
Podatek o tem, da je angle배ina na maturi obvezna je NETO�EN. V maturitetnem katalogu zelo jasno pi퉑: TUJI JEZIK in na퉡eje vseh pet izbirnih jezikov kot mo푣osti tujega jezika na maturi. ...Se pravi, �e ima� kaj proti angle배ini, se mora� vpra퉍ti, zakaj ljudje izbirajo angle배ino in ali jim je smiselno omejevati izbor. O tem govori tudi Deklaracija o jezikovnih pravicah (v slov. prevod PENa).
Pred leti sem za Obdobja 20, ki jih je uredila Ada, napisala �lanek 'Medkulturna zavest proti hibridizaciji (slovenskega) jezika' (2003). Posku퉍la sem razlo푝ti, da je angle배ina tako kot vsi drugi jeziki, jezikovni sistem, ki kot jezikovni sistem nima nobenih agresivnih namenov in lastnosti (seveda imajo razni avtorji o tem razne pojme, imenujejo jo tudi 'killer language' ((kurziva ne prime)) in podobno, ne da bi se angle배ina za to kaj sekirala. H. Widdowson je pred leti napisal �lanek 'The ownership of English' in se povsem odpovedal tako lastnini kot posesti in/ali posledi�nemu predpisovanju rabe).
�e 푘li� kaj narediti 'proti angle배ini', je edino smiselno govoriti o uporabnikih in rabah, ki so posledica nizke medkulturne ozave배enosti in zmo푣osti. �e kdo re�e 'so what' namesto 'kaj potem', potem to ka푘 na nulto medkulturno ozave배enost (prosto po Marku ne uporabljam ve� zavest ampak ozave배enost) pa 퉑 na kaj slab퉑ga. Isto velja za neumna tuja imena podjetij. Vpra퉍ti bi se bilo potrebno, zakaj imajo ljudje tako omejeno ozave배enost in neumne zaznave imen, da hodijo v take trgovine. Moj predlog je, da bi Slovenci morali za�eti bojkotirati vse take trgovine...in poskrbeti, da bi povsod vzgajali poleg medkulturne ozave배enosti 퉑 pozitiven odnos do sloven배ine.
Bodi lepo
-----Original Message-----
From: slovlit-bounces na ijs.si [mailto:slovlit-bounces na ijs.si] On Behalf Of Miran Hladnik, Siol
Sent: Thursday, February 04, 2010 9:48 AM
To: SLOVLIT
Subject: [SlovLit] Zakon o javni rabi sloven배ine -- Re: Angle배ina -- Narava knjige
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Sobotna+priloga -- Velemir Gjurin, Kaj je "potro퉚iku
zlahka razumljiv jezik"? Delo 30. 1. 2010.
===
From: "Darinka Verdonik" <darinka.verdonik na uni-mb.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Thursday, February 04, 2010 9:30 AM
Subject: re: Sloven배ina na mednarodnihznanstvenih, konferencah v Sloveniji
V zvezi z debato o angle배ini kot uradnem jeziku konference Zapletenost
besedilnega pomena bi samo opozorila, da je treba v�asih preveriti tudi
kontekst. Gre za konferenco s tradicijo, ki jo podpira mednarodno
dru퉡vo International Systemic Functional Linguistic Association.
Konferenca se seli iz ene dr푔ve v drugo po vsem svetu in to, da so
zaprosili Slovenijo za gostiteljstvo, lahko vidimo tudi kot znak, da smo
postali v svetu prepoznavni - nikakor ogro푘ni. Tovrstne konference sem
se udele푝la 푘 v Italiji in v Nem�iji in nikjer ni bilo sploh nobenega
dvoma, da je uradni jezik angle배ina, �eprav ni bila materni jezik
lokalnih organizatorjev. Seveda ne gre, da bi kar vsevprek dolo�ali
angle배ino za uradni jezik znanstvenih konferenc v Sloveniji, vendar so
v tem primeru kritike na ra�un organizatorjev resni�no neprimerne.
Darinka Verdonik
===
http://www.press.uchicago.edu/ebooks/free_ebook.html -- Adrian Johns, The
Nature of the Book. Knjigo si ta mesec lahko nalo푝mo zastonj. Za branje je
treba dodatno nalo푝ti brezpla�ni program Digital Editions.
_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Prispevke po퉕ljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na naslov slovlit na ijs.si. 쯷mevce prikli�ite na zaslon z izbiro Format --> Encoding --> Central European (ISO). Arhiv objav je na http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/
Dodatne informacije o seznamu SlovLit