[SlovLit] JiS 2009/1

[jurska]

V prvi številki štiriinpetdesetega letnika Jezika in slovstva so zbrani
prispevki z dvodnevnega izobraževalnega seminarja s področja poučevanja
slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki je junija 2008 pod okriljem Centra
za slovenščino kot drugi/tuji jezik potekal na Filozofski fakulteti.

ERICH PRUNČ v članku na ozadju jezikovnozgodovinskih in sociolingvističnih
spoznanj ter novega pravnega okvira, ki si ga je slovenščina pridobila z
vstopom v EU, slovenski jezik in kulturo predstavi z vidika nemško-slovenske
dinamične medkulturnosti ter regionalne prehodnosti. Osvetli zlasti
zgodovinske procese kulturnega prilagajanja in njihov vpliv na oblikovanje
slovenskega jezika in besedil ter problematiko nemško-slovenskih interferenc
in diglosije v povezavi s prevajanjem nemških literarnih besedil v
slovenščino.

Na ozadju mitološke zgodbe o Orfeju in Evridiki IRENA SAMIDE predstavi
kasnejše (literarne) upodobitve Orfeja in Evridike ter se osredotoči na
vlogo, ki jo ima Evridika pri oblikovanju odnosa med protagonistoma. S tega
vidika primerjalno analizira upodobitve >Evridik< v Rilkejevih Sonetih na
Orfeja, Dantejevi Božanski komediji, Miltonovem Izgubljenem raju ter odnos
Ivana Mraka, Gottfrieda  Benna, Novalisa, Hölderlina, Friedricha Schlegla
ter Gustava Mahlerja do svojih ljubljenih v povezavi z umetniškim
ustvarjanjem oz. t. i. >umetniškim vampirizmom<. Izpostavi vloge ženske kot
muze, mecenke, duhovne prijateljice, pomočnice, sodelavke, ljubice in
pozabljene polovice - slednja se po avtoričinem mnenju kaže tudi v
mačehovskem odnosu do literatinj v šolskih obravnavah literarnih del.

MARTINA OŽBOT v članku opozori na glavne sistemske razlike med italijanščino
in slovenščino ter na osnovi empirične analize jezikovne oz. besedilne
produkcije zamejskih študentov slovenščine prikaže, kako se tovrstne
jezikovne interference udejanjajo. Izpostavi zlasti področja sistemskega
nesovpadanja obeh jezikov, kot so italijanski člen, slovenska dvojina, raba
velike in male začetnice, besedni red, raba ločil, predlogov, pridevnikov,
zaimkov, glagolskih oblik, nominalnost, ter leksikalne kalke.

ELEONORA ROSSI v članku z nevrolingvističnega vidika predstavi dvojezično
afazijo. Oriše glavne teoretične modele obravnave tega področja, predvsem v
povezavi z vzorci okrevanja obeh po možganski poškodbi prizadetih jezikov. V
praktičnem delu članka predstavi vzorec okrevanja dvojezične govorke, katere
materni jezik je nemščina, drugi jezik pa italijanščina. Dvakratni preizkusi
znanja nemščine in italijanščine po enem in skoraj štirih mesecih po
poškodbi so pokazali, da naj bi najbolj problematična področja okrevanja
bila fonetika in besedotvorje, pri čemer se najprej začne obnavljati drugi
jezik, šele nato materni. To avtorico napelje na sklep, da sta oba jezika
del enega kognitivno-jezikovnega sistema, podpirata pa ju dva različna
nevrofunkcijska sistema, ki sta bila v preučevanem primeru različno
poškodovana.

V članku DAMJANE KERN so kvantitativno predstavljeni delni rezultati analize
anketnega vprašalnika o vlogi, ki jo ima manjšinska izobraževalna ustanova
za ohranjanje slovenskega jezika in kulture pri dijakih na avstrijskem
Koroškem. Rezultati prikažejo odnos tamkajšnjih dijakov do slovenščine v
povezavi z njeno rabo v vsakdanjem življenju, njihovo narodno identiteto,
učinek manjšinske šole v povezavi z jezikovno kompetenco ter razloge za
izbiro šole s slovenskim učnim jezikom. Na osnovi tega je ovrednoten učinek,
ki ga ima izbrana šola na jezikovno-kulturni razvoj južne Koroške.

Ocenjevalno-poročevalski del revije se začne z izčrpnim poročilom o statusu
in poučevanju slovenščine v Luksemburgu, ki ga je pripravila NINA ŠOBA.
Sledijo predstavitve štirih priročnikov: MOJCA STRITAR predstavi angleški
priročnik za začetno samoučenje slovenščine, katerega ciljna publika so
predvsem Američani, TANJA BOVHA slovaško-slovenski priročnik za
konverzacijo, ANDREJA PONIKVAR angleški priročnik za učenje uporabnih
slovenskih besed in vzorcev, primarno namenjen Britancem, NATAŠA PIRIH
SVETINA pa priročnik SPICES kot pripomoček pri poučevanju medkulturnega
sporazumevanja v institucionalnem okolju. Rubriko sklepa poročilo INE
FERBEŽAR, TANJE GOČKOVE-STOJANOVSKE in ISKRE PANOVSKE-DIMKOVE o projektu
Tempus MaLTeCC, v okviru katerega je bil po vzoru Izpitnega centra
ustanovljen in usposobljen za delovanje center za testiranje in
certificiranje makedonščine kot tujega jezika. 

Na predzadnjih straneh številke lahko najdete rubriko V branje vam
priporočamo, v kateri je predstavljenih pet knjig, povezanih s krovno temo
številke, in sicer priročnik za učenje slovenščine za tuje študente v
Sloveniji, interaktivni priročnik za učenje slovenščine francosko govorečih,
zbornik s konference o jezikih v izobraževanju, zbornik o učenju in
poučevanju jezikov na Slovenskem ter priročnik z osnovnimi frazami v
slovenščini za naključne obiskovalce Slovenije.  

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.
Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete
povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.