[SlovLit] Protestna izjava -- Re: Angleška priloga Dela

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Irena Novak-Popov" <irena.novak2 na guest.arnes.si>
Sent: Friday, May 22, 2009 12:53 AM
Subject: Protestna izjava

Slavistično društvo Slovenije kot sedemstočlanska stanovska zveza 
slovenistov in slavistov - družuje univerzitne učitelje in sodelavce vseh 
slovenskih univerz, učitelje slovenščine in drugih slovanskih jezikov v 
srednjih in osnovnih šolah, lektorje in študente ter izdaja osrednji dve 
slovenistični reviji - budno spremlja in se vključuje v razpravo o vrednotenju 
znanstenih in strokovnih prispevkov v predlaganih novih Merilih za volitve 
v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Univerze 
v Ljubljani. Naše pomisleke sproža dejstvo, da so razprave, referati in knjige, 
napisani v tujih jezikih in objavljeni pri založbah v tujini ali tujih revijah in 
zbornikih, že po sedaj veljavnih merilih vrednoteni višje v primerjavi z 
objavami v Sloveniji in oblikovanimi v slovenskem jeziku, v prihodnjih 
merilih pa bo razmerje za slovenščino še bolj neugodno. 

Argument za take habilitacijske kriterije naj bi bilo ocenjevanje posameznikove 
znanstvene odličnosti. Pri tem se zanemarja bistveno poslanstvo slovenske 
univerze, da producira in z univerzitetnim študijem razširja znanstvena spoznanja 
v slovenskem prostoru, skrbi za (vseživljenjsko) izpopolnjevanje slovenskih 
strokovnjakov, izobražuje bodoče nosilce in posredovalce znanja. Še posebej 
pogubno je pristajanje na diskriminatorno vrednotenje znanosti v slovenskem 
jeziku, ko gre za matične nacionalne stroke, ki raziskujejo slovensko družbo, 
zgodovino, kulturo, umetnost in jezik, saj je v tem primeru osrednja slovenska 
univerza relevanten izvor oziroma center, iz katerega se vednost razširja v 
svetovni prostor. Vendar tudi to ni opravičilo, da se druge discipline spodbujajo
k izražanju znanstvene misli v angleščini. 

Čeprav so Merila za izvolitev v nazive >samo< dokument za spremljanje 
kakovostnega delovanja najvišje znanstveno-izobraževalne ustanove v 
državi, ima potencialno razdiralen in poguben učinek na samo vrednotenje 
znanstvenikov in znanosti: opuščanje razvoja disciplin in njihove slovenske 
terminologije v korist angleške, zoževanje lastnih intelektualnih potencialov, 
izobraževanje slovenskih strokovnjakov za svetovni trg delovne sile (s 
slovenskim davkoplačevalskim denarjem) oziroma razprodajo človeških 
resursov. Usihanje znanstvene slovenščine bi razdiralno vplivalo na na celotno 
funkcionalnost knjižnega jezika. Ob tem ne vzdrži niti argument o tem, da se z 
obvladovanjem tujega jezika globlje zavemo svojega ali teza, da so tuji udeleženci 
domačih znanstvenih sestankov enako oddaljeni od angleščine kot mi. 
V sedanjem predlogu Meril gre spet za razkorak v točkovanju, zaradi katerega 
se zdijo ničeva prizadevanja za dvig znanstvene in raziskovalne kulture na 
Slovenskem oziroma ugled znanja in izobrazbe sploh. Izražajo kompleks 
manjvrednosti in vero v tekmovalnost kot poglavitno motivacijo raziskovanja. 
Nihče v današnjem informacijsko pretočnem svetu se ne želi odreči sodelovanju, 
izmenjavi in delitvi spoznanj v mednarodnem prostoru - to je tudi del žlahtne 
slovenske univerzitetne tradicije od njenih začetkov -, vendar medsebojno 
bogatenje predpostavlja vzajemno priznanje načelne enakovrednosti sebe/svojega 
in drugega/tujega. 

Politično motivirane težnje po opustitvi slovenskega jezika v znanosti in umetnosti 
se v slovenski zgodovini pojavljajo v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja (panslavizem, 
ilirizem, novoilirizem), toda Slovenci smo kot narod z lastno znanostjo in umetnostjo 
obstali in se povzdignili do državne samostojnosti prav zato, ker so najvidnejši 
razumniki z zavzemanjem za specifičnost in samobitnost kljubovali malodušnemu 
predajanju navidezni veličini bogatejšega in uspešnejšega tujega. Naša današnja 
samozavest izhaja iz priznanja enakovrednosti v družini evropske skupnosti 
jezikov/narodov, zato ni razlogov za razvrednotenje slovenske znanosti. Še več, 
opuščanje slovenščine pri duhovnih elitah bi lahko postalo vzorec nove servilnosti. 
Če je znanost dokaz najvišje intelektualne moči neke skupnosti, si je ne smemo 
pustiti vzeti ali jo prostovoljno podariti  imaginarni enojezični integriteti globalistične 
univerze, ker bi si s tem spodrezali dotok ustvarjalnih energij, se ustavili v razvoju in 
končali kot podružnični servis svetovnega kapitala.

S stališča vseh članov Slavističnega društva Slovenije, ki gojimo matično stroko 
oziroma slovenistiko, naj spomnimo, da je naš prispevek k odličnosti tudi to, da s 
svojo znanstveno in strokovno produkcijo vzdržujemo mednarodno znanstveno 
pozornost za slovenski jezik, kulturo in literaturo - z organizacijo (mednarodnih) 
simpozijev, seminarjev, kongresov, konferenc in raziskav v slovenščini, z 
vzdrževanjem lektoratov in študijev slovenščine na tujih univerzah, z objavami 
v revijah, zbornikih in monografijah, ki izhajajo v Sloveniji, z oblikovanjem lastnih 
informacijskih baz na svetovnem medmrežju, kar vse je referenčna baza za raziskovalce, 
univerzitetne učitelje in študente po svetu. Čisto znanost povezujemo s strokovnim 
in poljudnim razpravljanjem, s katerimi se osmišlja v praktičnih oblikah. 

Slavistično društvo Slovenije odločno ugovarja ravnodušemu odzivanju na opozorila 
o posledicah uvedbe predlaganih Meril, ki so bila doslej naslovljena na univerzitetne 
organe. Zavzema se premišljeno tehtanje argumentov, ki jih zagovarjajo družboslovne 
in humanistične članice Univerze v Ljubljani.
 
Dr. Irena Novak Popov, predsednica Slavističnega društva Slovenije
 
===

From: "Mojca Luštrek" <mojca na rfr.si>
Cc: <slovlit-bounces na ijs.si>
Sent: Friday, May 22, 2009 8:45 AM
Subject: RE: [SlovLit] Angleška priloga Dela 

Se svetovljansko požvižgajo na bralce, ki ne znajo angleško? 
Itak, saj takšni spadajo na smetišče zgodovine.
Lep prispevek k izvirnosti bi bil dvojezična priloga; iz take bi 
se tudi mi, ki bolj ali manj znamo angleško, marsikaj naučili. 
Ne le o angleškem jeziku, tudi o svojem.