[SlovLit] Novi predlog Meril za volitve v nazive na UL

Tor Mar 3 17:24:02 CET 2009

še nekaj mojih pripomb k Merilom:
1.Iz meril veje očitni manjvrednostni kompleks, ki ga slov. znanost že nekaj 
let objavlja v različnih podobah, zdaj tudi v obliiki meril. Zakaj mora 
slovenska znanost slediti pomanjkljivostim ameriškega oz. evropskega 
sistema, ki se kažejo v naslednjih značilnostih: količina na račun 
kakovosti, nenavadna zahteva citiranosti, sporno napredovanje?
2. Merila izražajo strah pred napredovanjem humanistov, ki so v preteklosti 
lažje napredovali. Univerza bi sicer rabila humanistične doktorje, a take, 
ki bi čim manj napredovali, saj bi jih tako minimalno plačala ...
3. Naša Univerza mora premisliti: ali vzpodbujati lastno znanost ali 
vegetirati na račun tuje oz. se prilizovati tuji, da bi si pridobila nekaj 
tujih študentov ...
4. To, da je slovenska znanstvena monografija vredna polovico točk tiste, ki 
je tiskana na tujem, je kriminal in patološko odraža negativno samopodobo 
Slovencev. Še posebej, če vemo, da tuje založbe z veseljem tiskajo karkoli, 
tudi znanstveno sporne knjige; pomembno je le, da  avtor plača za njihov 
tisk ...
5. Naj se na koncu zaustavim še pri najbolj bedni zahtevi, pri citiranju. Ta 
je mogoče v naravoslovnih znanostih potrebna in koristna, zagotovo pa 
popolnoma nemogoča in absurdna za slovensko literarno zgodovino, ki se 
ukvarja s slov. literaturo. Ali jo bodo citirali angleški lit. zgodovinarji, 
ki večinoma ne vedo, da obstaja neka "majhna"  slovenska književnost? In 
tudi če bi vedeli, kako jo naj sploh vrednotijo, če  ne morejo dokazati 
neposrednih vplivov angleške literature na slov. književnost?
Alojzija Zupan Sosič

----- Original Message ----- 
From: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
To: "SLOVLIT" <slovlit na ijs.si>
Sent: Tuesday, March 03, 2009 4:05 PM
Subject: [SlovLit] Novi predlog Meril za volitve v nazive na UL

From: "Boža Krakar Vogel" <boza.krakar na guest.arnes.si>
Sent: Tuesday, March 03, 2009 3:51 PM
Subject: Re: prosti spis o merilih

Podajam nekaj načelnih pripomb, saj debata o posameznih operativnih
rešitvah lahko temelji na taki ali drugačni >filozofiji< oz. razumevanju
nalog slovenske univerze ter dela in lika univerzitetnega učitelja oz.
sodelavca. Ne vem, ali si je habilitacijska komisija v času bolonjske
reforme postavila vprašanja o dejanskih ciljih UL in univerzitetnega
izobraževanja, saj tega v Merilih ne razlaga, predlagana Merila sama
pa  se bolj nanašajo na tradicijo že tudi zaprašenih sedaj veljavnih
meril, in težijo zgolj h kopiranju in zaostrovanju obstoječih namesto
k novemu premisleku v smislu bolonjske reforme in nalog univerze
do slovenske družbe (če teh ne bo opravljala naša univerza, jih ne
bo nobena svetovna). Predlagana merila so še ena priloga k očitkom,
da smo bolonjsko reformo naredili zgolj pro forma in na videz, da pa
o vlogi univerzitetnega učitelja in avtonomne slovenske univerze znotraj
teh procesov nismo pripravljeni dovolj razmišljati. Zato se zdijo
predlagana merila  še bolj kot prejšnja problematična  vsaj s treh vidikov:

1. Merila so podcenjujoča do razvijanja avtohtone misli in ustvarjalnosti
v slovenskem jeziku, za slovenski prostor in družbeni napredek, čemur
naj bi bili slovenski strokovnjaki predvsem zavezani. V tej obliki pa dajejo
prednost objavam, tj. mišljenju in izražanju v tujem jeziku, kar samodejno
potegne za seboj tuje miselne vzorce  pri reševanju problemov, nemara
pa tudi tuje vsebinske prioritete ("svet" bo bral in objavljal teme, ki 
zanimajo
njega, ne pa raziskoval našo minorno stvarnost, kot so strokovnjaki že
opozarjali v kritikah prve verzije meril). Prav tako so problemi, obdelani v
slovenski monografiji, mnogo kompleksnejši od zapisov v (tujejezičnem)
članku, in poznamo vrsto monografij, ki so izšle že pred desetletji ali 
stoletji,
pa so za nas še danes navdihujoč vir spoznanj. Članki so zamrli v
porazgubljneih revijah mnogo prej. Zakaj torej naša alma mater tako
mazohistično podcenjuje slovenske monografije? In zakaj mora predavatelj
nujno gostovati na tuji univerzi, kaj na slovenskih pretok znanja ni 
zaželen?

2. Predlagana merila so podcenjujoča in nerealna v vrednotenju pedagoškega
dela. To je po  številu točk vrednoteno za polovico manj kakor znanstveno -
npr. 15 točk za znanstveno, 7,5 za pedagoško v zadnji izvolitveni dobi pri
izvolitvi v naziv izrednega profesorja, v celoti pa se zahteva celo skoraj 
2/3
znanstvene in 1/3 pedagoške dejavnosti oz. 35:15 točk. To se torej ni nič
spremenilo v primerjavi s sedanjimi merili.

Naša akademska realnost pa je taka, da se z uvajanjem bolonjske reforme
obseg pedagoškega dela  regularno povečuje s 6 na 8 ur za učitelje. To
pomeni za četrtino večjo pedagoško obremenitev, toliko več izpitov,
seminarskih in diplomskih nalog, ocen, komisij idr. To pomeni toliko več
učiteljevih energij za pedagoško in toliko manj za znanstveno delo. Učitelji
z veliko študenti smo po mojih izkušnjah v času predavanj polno pedagoško
angažirani, raziskovanje si "privoščimo" izjemoma.  Zato bi univerzitetni
učitelj in asistent morala imeti od tega dela več "koristi", ne pa da je 
delo,
ki v resnici pobere 2/3 časa in ustvarjalnih energij, in so pogoji za 
dokazovanje
njegove kakovosti v novem predlogu (pravilno) bolj zahtevno artikulirani,
vredni najmanj 50% manj kot raziskovalno. Časi, ko je bil univerzitetni 
učitelj
tudi zaradi pomanjkanja specializiranih raziskovalnih inštitucij predvsem
znanstvenik, so v novih razmerah, pa tudi že pred njimi, lep čas mimo.

3. Merila silijo v etično vprašljivo oženje človeške širine vrhunskih
strokovnjakov. Ti bodo v borbi za prvo avtorstvo  v tapravih revijah
zanemarjali dobre kolegialne odnose, medsebojno sodelovanje, vir
kreativnosti in uspeha, podajanje znanja v netočkovanih publikacijah,
ki pa pogosto dosti bolj kakor vrhunsko točkovane  sežejo do javnosti
in so podlaga za napredek v slovenskem prostoru.

Vse to nam narekuje  temeljno vprašanje: ali so predlagana merila
dobro premišljena, gredo v korak s časom in se zavzemajo za nacionalni
interes? Smo res prepričani, da nas bo tako delovanje obdržalo na
lestvici 500  najboljših univerz, so predlagana merila dovolj stimulativna
za slovenske univerzitetne učitelje? Se zavzemajo za avtonomnost slovenske
univerze ali pa ciljajo zgolj na kvazi mednarodno uspešnost, ki bo slovensko
univerzo poplitvila v univerzo na Slovenskem? Ali pa nemara želijo z
zaviranjem napredovanj prihraniti državi kakšen evro?

Boža Krakar Vogel
_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na 
naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format --> 
Encoding --> Central European (ISO).