[SlovLit] Kar nekaj o kar -- Re: "se dela francoza" -- Josipina
Miran Hladnik, Siol
miran.hladnik na guest.arnes.si
Sre Feb 25 21:25:31 CET 2009
From: "Lingvistični krožek" <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Sent: Wednesday, February 25, 2009 10:10 AM
Subject: LK, 2. marec
LK FF vabi na 898. sestanek v ponedeljek, 2. marca, ob 18.00
v predavalnici 32 v pritličju Filozofske fakultete. Predavala bo
Vrinda Subhalaxmi Chidambaram, Graduate Student, Slavic and
Theoretical Linguistics, Princeton University. Tema predavanja:
Kar nekaj o 'kar'. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar
===
From: "Marko Snoj" <marko na zrc-sazu.si>
Sent: Wednesday, February 25, 2009 10:09 AM
Subject: Španska vas
Po zdaj že nekaj dneh debate o španski vasi me čudi, da še nihče od
oglašujočih se ni pogledal v nobeno knjigo. Žal splet še ne daje odgovorov
na vsa vprašanja. Prejšnji teden je Tadej Kreže enako vprašanje poslal tudi
na Inštitut za slovenski jezik. Čez vikend sem mu odgovoril nekako takole,
pri tem pa uporabil samo Dudnova slovarja Universalwörterbuch in
Redewendungen.
Frazem to mi je španska vas je preveden iz nemščine, kjer se glasi für mich
ist das ein spanisches Dorf. Ta frazem je prenaredba frazema das sind für
mich böhmische Dörfer, ki pomeni isto, vendar se tu namesto španske vasi
pojavljajo češke. Za Nemce, ki so vajeni svojih krajevnih imen in jih delno
tudi etimološko razumejo (pogosto vsebujejo znane elemente -hausen, Au, Wald
ipd.), so imena sosednjih čeških vasi (kot npr. Neslovice, Valeč, Breznik
ipd.) nekaj popolnoma tujega, nerazumljivega. Zamenjava prvotno čeških vasi
s španskimi je domnevno pod vplivom nemškega frazema Das kommt mir spanisch
vor, ki pomeni >to se mi zdi čudno, nenavadno<. Ta frazem izvira iz časa
nemškega kralja in kasneje cesarja Karla 5. (1519-56), po rodu Španca, ki je
na nemškem dvoru uvajal špansko modo in navade, to pa je bilo za Nemce nekaj
neobičajnega.
Marko Snoj
===
From: <vlado na zrc-sazu.si>
Sent: Wednesday, February 25, 2009 10:53 AM
Subject: (Fwd) Španska vas in španščina
Zahvaljujem za dopolnilo kolegice Marte Kocjan - Barle. Resnici na ljubo mi
spanscina ni cisto spanska vas, ker sem si z ucbenikom spanscine pestril
cas med davnim sluzenjem vojascine v Sarajevu. Pripomnim naj le, da se
neustrezno komentiranje spanscine nahaja ze v Besedni umetnosti II Silve
Trdina in sem to hoces noces ohranil v navedku.
Kar zadeva zvezo spanska vas, velja omeniti, da se temu po poljsko rece
czarna magia, ruskemu reklu Eto dlja menja kitajskaja gramota pa je blizu
madzarsko reklo Ez nekem kinai. Rusom in Madzarom so bili pac
nerazumljivi kitajski hieroglifi in kitajscina na skrajnem vzhodu. Podobno
nejasen je bil Nemcem slovanski vzhod. Za to govori odlomek iz opisa
umescanja koroskih vojvodov v knjigi Jozka Savlija Slovenija, podoba
evropskega naroda, Bilje 1995, str. 74:
Ko vojvoda sedi na stolu, je lahko tudi obtozen. Obtozi pa ga lahko le
slovenski moz, ki mora pri tem takole govoriti: "Ne vem, dobri gospod, kako
mislis, da mi za to ne das zadoscenja." Na to lahko vojvoda odgovori, ce
hoce: "Ne vem, dobri prijatel, kaj menis, ne razumem tvojega jezika."
Zadnja umestitev je bila leta 1414, ko pa so naslednje leto v Kostnici sezgali
Jana Husa, je to sprozilo husitske vojne. Husitske kolimage (sotorski vozovi)
so v nemscini (in francoscini) ocitno zapustile spomin v zvezi bohemske vasi
(in zivljenje), te pa so se z odkritjem Amerike v srednjeevropskih jezikih
(brez poljscine) prevesile v spansko vas na skrajnem zahodu, saj dandanes
tudi Cehi pravijo To je pro me spanelska vesnice in Srbi To je za mene
spansko selo.
Lep pozdrav!
Vlado Nartnik
---
Date sent: Tue, 24 Feb 2009 17:17:14 +0100
Subject: Spanska vas
From: Marta Barle <marta.barle na gmail.com>
To: vlado na zrc-sazu.si
Spostovani kolega Vlado Nartnik! Z zanimanjem sem prebrala Vaso razlago
spanske vasi. Rada bi samo povedala, da se Vam je pri spanscini zgodila
napaka. Ni namrec res, da Spanci ne bi izgovarjali jote (j); to namrec velja
za crko h. Mislim, da imajo z joto, ki se izgovarja kot [h], mednarodno kot
[x],tezave zaradi izgovora (ce se ne motim, samo v kastiljscini, sicer ne) in
moznega zapisa h tudi z g; obe crki (g le pred prednjimi samoglasniki)
namrec izgovarjajo kot h. Slisala sem celo zgled za ta pojav med lomilci
jezika:De Jijón para Jeréz bajava un gitano con traje y faja majos.To je
zapisano po izgovoru, v katerem so se menjali h-ji, kot je nas, in tisti bolj
grleni, ki so podobni arabskim, mogoce pred prednjimi samoglasniki
drugace kot pred zadnjimi (tezko zatrdim, ker je od tega minilo ze nekaj
casa).
Lep pozdrav
Marta Kocjan - Barle
---
From: "vito smolej" <smolejv na gmx.net>
Sent: Tuesday, February 24, 2009 6:52 PM
Subject: Re: [SlovLit] "se dela francoza"
poleg "španske vasi" je šlo tudi za izraz v naslovu. Kaj v zvezi z
Ilirijo zedinjeno? Ali pa z Napolonovim pohodom v Rusijo in nazaj?
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002872.html)
Lep pozdrav
Vito
===
V četrtek 26. 2. 2009 ob 11.00 bo v Modri sobi FF doktorsko disertacijo o
vlogi Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v
19. stoletju zagovarjala Mira Delavec. Vabljeni.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit