[SlovLit] Tekmovanje za Cankarjevo priznanje

["Nejc R. Ivančič"]

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Povod za moje pisanje je vznemirjenje ob branju intervjuja z dr. Miranom 
Košuto, do nedavnega predsednikom Slavističnega društva Slovenije. 
Cenjeni tržaški univerzitetni profesor, ki sem ga imel tudi sam čast 
spoznati, med drugim pove: "Po zaključku izvedbe [tekmovanja za 
Cankarjevo priznanje] 2007 je Zavod odstopil od nadaljnjega 
soorganiziranja tekmovanja. Naše društvo se je prek posebne delovne 
skupine zato samostojno angažiralo za ohranitev pobude, naposled pa smo 
se morali zaradi drastičnega krčenja sredstev s strani Ministrstva za 
šolstvo odpovedati avtonomni izvedbi Cankarjevega tekmovanja v letu 
2008. / Ministrstvo se je društvu maščevalo z revizijo, oblikovanjem 
nove delovne skupine in izločitvijo SDS iz nadaljnjega skupnega 
načrtovanja ter prirejanja tekmovanja. Tako je breme izvedbe 2008, ki je 
bila tokrat zaupana le Zavodu RS za šolstvo, zgrmelo na šole in tamkaj 
zaposlene sloveniste. Država je s tem pomnožila delovne obveznosti 
slovenističnih pedagogov brez kakršnega koli plačnega poviška, nekdaj 
ustvarjalno tekmovanje pa ukalupila v sistem in ga tako v bistvu 
odtujila samim udeležencem." (Primorski dnevnik na spletu 
<www.primorski.it> 23. 11. 2008.)

Zaskrbljujočim izjavam dr. Mirana Košute se pridružujem in dodajam svoje 
pomisleke iz prakse.

Lahko bi rekel, da sva s tekmovanjem že stara znanca, kajti na njem sem 
sodeloval kot tekmovalec v osnovni in srednji šoli, zdaj pa kot mentor 
že drugo leto pripravljam svoje učence.

Leta 2000 sem kot dijak prvega letnika gimnazije prejel zlato Cankarjevo 
priznanje in bil kot eden najuspešnejših - menda sem pristal na 7. mestu 
v državi - izjemno ponosen na svoje tedanje znanje materinščine, za kar 
gre velika zahvala mojim učiteljem, ki so me z veliko vnemo in 
požrtvovalnostjo spodbujali k učenju in pisanju. Tedaj je tekmovanje 
seveda prirejalo Slavistično društvo Slovenije in iz lastne izkušnje 
lahko povem, da je bilo vselej profesionalno organizirano. Literarna 
dela so bila skrbno izbrana, objektivni testi povsem primerni in dodatno 
gradivo izčrpno. Tekmovalci smo bili dobro pripravljeni, zagnani in 
počutili smo se kot izbranci, počaščeni, da lahko sodelujemo na tako 
elitnem tekmovanju.

Minulo šolsko leto je organizacija tekmovanja s Slavističnega društva 
prešla na Zavod RS za šolstvo. Situacija se je obrnila na glavo. Prej 
elitno tekmovanje je izgubilo ves svoj blišč.

Najprej so odpravili objektivno preverjanje znanja materinščine in (za 
osnovno šolo!) uvedli izključno pisanje razlagalnega (!) spisa (in to 
celo za 13-letnike!). Pa bi vse to še nekako prenesli, če bi Zavod 
mentorjem in tekmovalcem pripravil primerna in izčrpna dodatna gradiva 
za priprave na tekmovanje. Če se omejim samo na letošnji primer, lahko 
rečem, da je pomoč s strani Zavoda naravnost klavrna.

Razpis tekmovanja (na eni sami borni strani za vse kategorije) je res 
izšel že 7. julija 2008, potem pa dolgo nismo dobili ničesar več. Pouk 
se je seveda pričel 1. septembra in že prvi teden sem po lastni presoji 
pričel s pripravami tekmovalcev brez vsakršnih dodatnih navodil. Pričela 
se je jesen. Učenci so knjigo prebrali in lotili smo se podrobne 
analize, na veliko sem pisal delovne liste z nalogami, si izmišljeval 
navodila, se - skratka - spopadal s knjigo, ki je (po mojem mnenju) za 
osnovnošolce povsem neprimerna (o tem morda kdaj drugič), in seveda 
čakal Zavodova navodila.

14. oktobra se je Zavod resnično potrudil z navodili v natančno 60 (!) 
besedah, ki so v glavnem predlagale, naj si preberemo dva članka iz 
revije Otrok in knjiga. Res velikodušno ...

Šele 5. novembra smo se lahko obogatili s tremi veleumnimi priporočili 
osnovnošolskih mentoric, ki so se (v sicer pravopisno ... mhm ... 
nerodni slovenščini) vsaj potrudile povzeti nekaj svojih nasvetov. 
(Hvala jim, čeprav sem sam dotlej s svojimi učenci že opravil levji 
delež priprav.)

13. in 17. novembra smo lahko z interneta sneli še dva primera navodil 
za pisanje razlagalnega spisa, za kar sta zopet poskrbeli učiteljski 
kolegici, Zavod pa je - ves ponosen - poskrbel za objavo na svojih 
spletnih straneh 
(http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=1785).

In to je pravzaprav vse, kar imamo na voljo. Dan tekmovanja pa je pred 
vrati. S ponosom bomo na šolah zastonj poskrbeli za organizacijo 
svečanega protokola, da bodo vsaj tekmovalci občutili nekoliko blišča in 
zaslutili, da znanje slovenščine nekaj velja. Navodila za pisanje spisa 
bomo učitelji v svojem prostem času sneli z Zavodovih spletnih strani 
ter jih natisnili in razmnožili na šolski papir. Sledilo bo 
pregledovanje na šolski in nato regijski ravni. Vsak mentor bo - tako 
kot lani - dobil za domov paket spisov v pregledovanje, potem pa si jih 
bomo veselo izmenjali. Učitelj - sam svoj mojster!

Glavno je, da si Zavod pripisuje vse zasluge za izvedbo tekmovanja.

Rad bi se torej zahvalil Zavodu RS za šolstvo za izjemno požrtvovalnost, 
ki jo namenja vsem udeležencem in mentorjem tekmovanja. Njegova skrb za 
ugled materinščine je neprecenljiva.

Vesel bom slehernega komentarja.

Nejc R. Ivančič, nadobudni nekdanji tekmovalec in aktualni mentor CT

V Sežani, 23. novembra 2008