[SlovLit] Stanko Šimenc (1934--2008)

[Matjaz Zaplotnik]

V juliju 2008 je umrl mag. Stanko Šimenc, profesor slovenskega 
jezika, velik poznavalec slovenskega filma, večletni pedagoški 
svetovalec na Zavod RS za šolstvo in urednik Šolskih razgledov. 
Citiram nekaj misli o Stanku Šimencu, ki jih je leta 2004 -- ob 
Šimenčevi sedemdesetletnici -- v reviji Jezik in slovstvo objavil 
Gregor Kocijan:

Stanko Šimenc je svojo ustvarjalnost usmerjal na tri področja, vsa 
tri tesno povezana s slovenskim jezikom in književnostjo, a ne le 
slovensko. Prvič, šolska pragmatičnost (srednja šola tehnične 
usmeritve) ga je nehote silila, da se je loteval t. i. funkcionalnega 
opismenjevanja; drugič, vse življenje ga je privlačil film, posebej v 
najtesnejši zvezi s slovenskim leposlovjem; in tretjič, razgledanost 
po južnoslovanskih literaturah, delo z mladimi in smisel za 
prenašanje znanja na mladi rod so botrovali, da je bil vabljen k 
sestavljanju osnovnošolskih in srednješolskih beril. /.../ V letu 
2000 se je upokojil in leto pozneje prejel nagrado Republike 
Slovenije na področju šolstva. Ne glede na to, kakšne službene 
dolžnosti je opravljal, je skušal biti pri vsakem delu z vsem srcem, 
zavzet, skrben, natančen in pri tem nikoli ni mogel iz svoje 
''slavistične kože'': matični stroki je dajal prednost, nenehno 
študiral in spremljal stvari, ki so ga zanimale, pisal in objavljal.
/.../
V letih 1987--1996 je njegov priročnik Pisno sporočanje za vsakdanjo 
rabo izšel petkrat. Poglavitne odlike priročnika so sistematičnost, 
didaktična primernost in strokovna neoporečnost. Šimenc se uvršča med 
tiste redke slovenske pedagoge, ki so na tem področju orali ledino. 
Njegov priročnik je trdna podlaga za vse, ki bodo v zvezi s 
funkcionalnim opismenjevanjem v prihodnje kar koli počenjali.
/.../
Zvezi med filmom in slovenskim slovstvom je posvetil svoje magistrsko 
delo (Prenos slovenskih klasičnih literarnih del v film), ki ga je 
zagovarjal leta 1979. Na tej podlagi sta nastali tudi dve samostojni 
publikaciji Slovensko klasično slovstvo v filmu (1979) in Slovensko 
slovstvo v filmu (1983). Temu so sledila še dela Karol Grossmann 
(1985, 1995), Vrednotenje filma (1994) in Panorama slovenskega filma 
(1996). Panorama slovenskega filma je prvi poskus sintetičnega 
prikaza celotne zgodovine slovenskega filma. Ob ocenjevanju 
navedenega Šimenčevega opusa je treba poudariti, da je na eni strani 
poglobljeno predstavil zvezo med slovenskim leposlovjem in filmom in 
hkrati ljubiteljem filma -- mladim in odraslim -- ponudil védenje o 
tem umetnostnem fenomenu, ki naj bi jih usmerjalo v razumevanje filma 
in njegovo vrednotenje. In še na nekaj ne smemo pozabiti: vzgojno-
izobraževalno področje je dobilo priročniško podlago za filmsko 
vzgojo na različnih izobraževalnih stopnjah. 
(Gregor Kocijan, Ob sedemdesetletnici mag. Stanka Šimenca, Jezik in 
slovstvo XLIX/5 (sept.--okt. 2004), 89--91.)

Pogreb Stanka Šimenca je bil 18. julija 2008 na pokopališču v Kranju.