[SlovLit] JiS 2008/2

[jurska]

Drugo številko triinpetdesetega letnika revije Jezik in slovstvo, ki je
pravkar izšla, sestavlja pet razprav, dve oceni in dve poročili.
Razpravljalni del revije tematsko prinaša razmišljanja in odgovore na
vprašanja, povezana z recepcijo in vrednotenjem izbranih literarnih del, z
literarnimi motivi, frazeologijo ter z zanikanjem.

ZORAN BOŽIČ v članku predstavi rezultate empirične raziskave, povezane s
kognitivnim odzivom ob prvem branju Prešernovega Krsta pri Savici in
Žemljeve epske pesnitve Sedem sinov. Avtor obe izbrani deli najprej
predstavi v literarnozgodovinskem kontekstu, pri čemer poudari njuno
literarno in šolsko usodo, nato pa na podlagi odgovorov 56 srednješolcev na
vprašanja, povezana z razumevanjem, doživljanjem in vrednotenjem obeh del,
razmišlja o možnosti vključitve Žemljevega dela v šolske učne načrte.

V članku KATJE MIHURKO PONIŽ so predstavljeni literarni motivi hrane in
njihove realizacije v slovenskem leposlovju. Ob literarnozgodovinski
umestitvi tovrstnih literarnih motivov v kontekst evropske literature
avtorica sooči izbrane motive, povezane s hrano in prehranjevanjem v
slovenskem pripovedništvu, poeziji in dramatiki, in jih na posameznih
odlomkih iz del Ivana Cankarja, Valentina Vodnika, Frana Levstika, Josipa
Stritarja, Josipa Jurčiča, Frana Govekarja, Zofke Kveder, Otona Župančiča,
Janka Kersnika, Ivana Tavčarja, Prežihovega Voranca, Srečka Kosovela, Miška
Kranjca, Stanka Majcna, Gregorja Strniše, Iva Zormana, Izidorja Cankarja in
Jožeta Javorška predstavi s primerjalnega vidika, izpostavi pa tudi njihovo
vlogo ter načine pojavitve.  

IRENA AVSENIK NABERGOJ v članku podrobneje predstavi literarni motiv
nasilja, kot se kaže v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi, in ga
medbesedilno primerja z literarnimi upodobitvami nasilja v angleški, ruski
in norveški literaturi, pri čemer se osredotoči na  Shakespearjevo dramo
Hamlet, Tolstojevo dramo Moč teme, roman Dostojevskega Zločin in kazen ter
Ibsenovi drami Stebri družbe in Divja račka. Na osnovi podobnosti in razlik
v primerjanih upodobitvah motiva nasilja razmišlja o njegovi univerzalnosti
oz. specifičnosti.  

Tema članka SAŠE BABIČ so minimalni frazemi, ki so v znanstveni literaturi
obravnavani tudi kot mejni primeri frazemov. Avtorica razmišlja o spodnji
meji opredelitve tovrstnih frazemov, predstavi tipologijo minimalnih
frazemov na osnovi jedrne sestavine frazema, podrobneje pa se osredotoči na
minimalne frazeme v obliki glagola in predloga ter glagola in osebnega
zaimka ter jih opiše z vidika funkcije v stavku. Številni primeri predvsem
iz slovnice, SSKJ ter korpusov FidaPLUS in Nova beseda, ki so avtorici v
pomoč pri opisovanju tovrstnih frazemov, so na koncu zbrani v preglednici z
razlagami.  

GAŠPER ILC v članku z oblikoslovno-skladenjskega in pomenoslovnega vidika
predstavi slovnično kategorijo zanikanja kot univerzalno jezikovno lastnost.
Posebej se osredotoči na oblikoslovne in skladenjske značilnosti nikalnice
"ne" ter predstavi tipologijo nikalnih zaimkov in t. i. nikalni doseg kot
pojem, ki opredeljuje, kolikšnemu delu skladenjske strukture poveljuje
nikalnica. V povezavi s pomenskimi razsežnostmi večkratnega zanikanja pa
posebej obravnava in predstavi nikalno ujemanje, dvojno zanikanje, litote in
poudarjeno zanikanje.  

Ocenjevalno-poročevalski del revije sestavljata dve oceni in dve poročili:
ZORAN PEVEC predstavi in ovrednoti znanstveno-esejistično knjigo Matjaža
Kmecla o zgodovini slovenske literature, JANJA VOLLMAIER oceni zbirko
razprav Darka Dolinarja na temo starejše slovenske literarne vede, VLADKA
TUCOVIČ poroča o praškem mednarodnem strokovnem kolokviju, posvečenem Zofki
Kveder, URŠKA JARNOVIČ pa poroča o spoznanjih, ki so bila predstavljena na
evropski poletni šoli s področja interdisciplinarnega sodelovanja logike,
jezikoslovja in računalniških ved, ki je potekala v Dublinu.  

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je
predstavljenih pet knjig, povezanih s podomačevanjem tujih zemljepisnih
imen, slovenskimi ljudskimi pripovednimi pesmimi, slovenskim jezikom,
literaturo, kulturo in mediji, trivialnim v slovenski postmoderni
književnosti ter uporabo nemških izposojenk pri Trubarju.  

Urška Jarnovič, 
tehnična urednica Jezika in slovstva
(jurska na volja.net)

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.
Na spletni strani revije (http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete
povzetke razprav, kazalo ter prvo razpravo.  





 

__________ Information from ESET NOD32 Antivirus, version of virus signature
database 3378 (20080822) __________

The message was checked by ESET NOD32 Antivirus.

http://www.eset.com