[SlovLit] Za strokovno preverjanje teze o (ne)priljubljenosti slovenščine

[Miran Hladnik, Siol]

From: <Janez.Dular na gov.si>
Sent: Thursday, March 13, 2008 4:41 PM
Subject: O (ne)priljubljenosti slovenščine - za SlovLit

Ne morem se znebiti občutka, da je zlovoljni odziv dr. Bože Krakar Vogel 
na informacijo o povabilu Ministrstva za kulturo k oddaji ponudb za 
raziskavo (teze o /ne/priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta) 
bolj posledica prenagljene posplošitve njenih neprijetnih izkušenj iz 
preteklosti kakor pa sad mirnega premisleka o konkretni zadevi. Piše, 
kakor da sploh ni prebrala vsebinskega opisa naročila, temveč se je 
kritično ustavila (in ostala) le pri namenoma izzivalnem naslovu naloge 
in dvomi, ali >je problem zastavljen strokovno pravilno in problemsko 
dovolj široko< (želi si >širšo sociokulturno raziskavo<). Zato je njena 
kritika naskok na odprta vrata: če odmislimo čustvene poudarke, se bere 
kakor nekaj dobrih tez za dispozicijo raziskave, kakršno si naročnik želi. 
Kolegica je očitno prezrla dejstvo, da ima naročnik do teze o 
nepriljubljenosti slovenščine velike pridržke, vendar tej tezi ne more 
javno nasprotovati le na podlagi občutkov in nekaj razpršenih podatkov, 
temveč pri svojem odločanju o ukrepih potrebuje resno, teoretično 
utemeljeno in statistično preverjeno znanstveno delo o njeni (ne)veljavnosti. 
Prim. prva dva odstavka iz neposrednega povabila usposobljenim 
raziskovalnim ustanovam: 

>V slovenski javnosti (mediji, javne prireditve ipd.) se pogosto slišijo 
izjave znanih osebnosti o nepriljubljenosti (celo osovraženosti) slovenščine 
kot šolskega predmeta. Ker so učenje, uveljavljanje in položaj jezika izredno 
odvisni od učinkovitosti šolskega dela, je vztrajno ponavljanje takih trditev za 
jezikovno politiko vznemirljivo in nujno potrebno strokovnega razčiščenja 
(v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko je uporabljen 
izraz >temeljita preveritev<), posebno ker se omenjene izjave izrekajo kar 
počez in se ne navezujejo na nobeno veljavno raziskavo, temveč le na 
posameznikove anekdotične izkušnje ali na splošno mnenje (npr. >leteče 
ankete< in pisma bralcev v dnevnem časopisju) in na podobno nezanesljive 
podatkovne vire. Pravi odgovor na sociolingvistično pomembno in 
jezikovnopolitično občutljivo vprašanje mora temeljiti na vsebinski 
razčlembi jezikoslovne in didaktične problematike, statistično veljavnem 
anketiranju in drugih metodah za preverjanje  dejanskega stanja ter 
njegovih vzrokov in okoliščin. 

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko (Ur. list RS, št. 43/07) 
nas  na več mestih spodbuja k izpeljavi take raziskave in k ustreznemu ukrepanju. 
Če se izkaže, da so izjave o nepriljubljenosti neutemeljene, bo mogoče z objavo 
podatkov iz raziskave nevtralizirati nekaj prvin škodljivega 
kalimerovsko-mazohističnega občutja v slovenski jezikovni zavesti; če pa se 
izkažejo za upravičene, bomo pridobili objektivno opozorilo in napotilo za 
potrebnost radikalne prenove učno-vzgojnih programov, učbenikov in/ali 
didaktičnih metod.<

Janez Dular