[SlovLit] Za strokovno preverjanje teze o (ne)priljubljenosti slovenščine

[Mojca Honzak]

Ne glede na morebitne neprijazne odzive si bom zopet dovolila pripombo "po
zdravi kmečki pameti".

Naslov naloge, ki naj bi strokovno preverjala teze o (ne)priljubljenosti
slovenščine, je neprimerno izzivalen. Žal bo že sam pri neukem bralcu
ponovno spravil v ospredje ravno tezo, ki naj bi jo raziskava ovrgla (?) --
namreč nikoli preverjen podatek, da je slovenščina v šoli nepriljubljena. Če
bi naj bila razpisana raziskava resno zamišljena, bi potrebovala
nezaznamovan naslov, ki ne bi bil zavajajoč. Vsi vemo, da mediji in javnost
delujejo po svoje in posredujejo lastna sporočila o vrednotah in stvarnosti
ne glede na resnico in dejstva; naslov bodo mediji še pred koncem raziskave
tolmačili pač tako, kot jim bo prišlo prav; dr. Dular kot dober poznavalec
vsaj enega množičnega medija to natančno ve. 

Dr. Krakarjeva je ena redkih, ki s svojimi študenti že leta spremlja stanje
učenja in priljubljenosti slovenščine v šoli. Mnoge odgovore na zastavljena
vprašanja bi verjetno Ministrstvo za kulturo dobilo ravno pri njej, še pred
svojim povabilom k oddaji ponudb za to raziskavo. Zato se mi zdi njena
"zlovoljnost" povsem na mestu. 

Govoriti, da naj bi z raziskavo mogoče dobili "objektivno opozorilo in
napotilo za potrebnost radikalne prenove učno-vzgojnih programov in/ali
didaktičnih metod" se mi, glede na to, da smo sredi dolgoletne prenove pouka
slovenščine, zdi neresna.

Tako se kljub odzivu dr. Janeza Dularja in dodatnemu pojasnjevanju, zakaj je
taka raziskava potrebna, še vedno strinjam z zapisanim mnenjem dr. Bože
Krakar Vogel; verjamem, da tudi velika večina učiteljev praktikov, ki se
vsakodnevno trudimo v razredu. Ne vem pa, ali se bodo oglasili, saj je žal
tudi dandanes mišljenje z lastno glavo velikokrat nezaželeno. 

Zagotovo bi o kalimerovsko-mazohističnem občutju ravno učitelji praktiki
lahko povedali veliko, tudi ob takih naslovih raziskav.

Mojca Honzak