[SlovLit] Nove knjige v zbirki Studia litteraria

[Miran Hladnik]

From: Marko Juvan [mailto:marko.juvan na zrc-sazu.si]
Sent: Friday, November 30, 2007 12:40 PM
Subject: mali oglas za slovlit

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC
SAZU pri Založbi ZRC od l. 2004 izdaja zbirko >Studia
litteraria< (urejata jo Darko Dolinar in Marko Juvan),
posvečeno zgodovinskim in teoretskim osvetlitvam literature,
njenih kontekstov, povezav, zvrsti, oblik, smeri, obdobij
in avtorjev, pa tudi samorefleksiji vede o književnosti.
V jeseni 2007 so izšle tri monografije, četrta - Primerjalna
književnost na prelomu tisočletja Toma Virka - pa je še v tisku.

Tone Smolej: Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880-1945).
2007. 212 str.  12,50 eur. Monografija sodi v pri nas že redke
komparativistične obravnave odmeva in vpliva tujih pisateljev.
Načenja pomembno poglavje iz zgodovine francosko-slovenskih
literarnih stikov, pri čemer usodo Zolaja na Slovenskem
obravnava s prenovljeno metodologijo. Najprej analizira
sprejem njegovih del pri slovenskih bralcih (pasivna recepcija),
nato pri kritikih (reproduktivna recepcija, sprva značilna po
zavračanju naturalizma) in naposled pri literarnih ustvarjalcih
(produktivna recepcija). Na začetku Zolajevega vplivanja na našo
književnost je Govekar naturalistove motivno-tematske in formalne
vzorce uveljavljal pritrjevalno, s Cankarjem se začne bolj
razdvojeno, ustvarjalno razmerje do Zolajevih predlog, Finžgar
in Prežih jih poustvarjata s socialnim poudarkom, Grumova
ustvarjalna recepcija pa je pretežno psihološka.

Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji.
2007. 226 str. 12,80 eur. Knjiga, ki sodi na področje zgodovinske
verzologije, obravnava kitične oblike v slovenski posvetni poeziji
od anonimnih avtorjev iz sredine 17. stoletja do pesnikovalcev
Zoisovega kroga s konca 18. in začetka 19. stoletja. Potem ko v
uvodu predstavi najpomembnejše kitične oblike starejše cerkvene
pesmi, v  prvem delu analizira razvoj in izvore kitičnih oblik pri
posvetnih avtorjih ter pri tem upošteva podobnosti in razlike v
kitičnem repertoarju pri posameznih pesniških vrstah. Med drugim
avtor ugotovi, kako spretno >pisaničar< Dev izbira verzno-kitični
repertoar glede na žanre svojih verzifikacij, kako šegavo in
elegantno so stekle oktave že Zoisu, Vodnik pa se mu izkaže za
premišljenega preizkuševalca  kitičnih oblik.

Marijan Dović: Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega
proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. 2007. 339 str.
15,50 eur. Knjiga, ki bi jo lahko videli kot obet drugačne literarne
zgodovine, obravnava pisateljsko vlogo z zgodovinskega in
sociološkega stališča, predvsem na temelju sodobnih sistemskih
in empiričnih pogledov na literaturo, ki upoštevajo mnoge pomembne
kontekstualne dejavnike, kakršni so npr. razvoj medijev, knjižnic,
založništva, bralne kulture ali pravne regulacije književnosti. V 
časovnem zaporedju prikazuje Dović napredujoče osamosvajanje in
profesionalizacijo avtorske funkcije na Slovenskem in čedalje bolj
poglobljeno avtorefleksijo, ki spremlja ta razvoj. Ob tem se v
analizi izoblikuje več značilnih tipov slovenskih literarnih
proizvajalcev, ki segajo od preroditeljskega prek izrazito umetniškega,
avantgardističnega ali disidentskega do čisto komercialnega
pisateljevanja.