Božič

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Helena" <Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si>
Sent: Thursday, November 29, 2007 11:15 PM
Subject: Vprasanje

Še malo za razjasnitev historiata o pisanju začetnice pri praznikih:
Pri imenih praznikov skozi celo 20. stoletje lahko spremljamo, da se
raba nagiba k pisanju z malo začetnico. Ostra razlika se pojavlja le
v Škrabčevem in Levčevem obdobju, saj je prvi praznike pisal z malo
(božič, o božiču, veliki petek, velika noč, svečnica), drugi pa z veliko
 začetnico (Božič, sv. Trije kralji, Svečnica, Velika noč, Jurjevo,
Telovo, Duhovo; SP 1899: čl. 575).

V SP 1920 je Breznik pisal božič/Božič, Jurjevo, mali Šmaren.
Utemeljeval je variantno normo božič - Božič (tako še pri vsi sveti,
velika noč, novo leto) z dejstvom, da pri teh primerih lahko prihaja do
zamenjave z izrazi, ki nimajo te vloge, oz. zaradi možne >dvomnosti<.
Vendar podobno kot pri vseh enakopisnih poimenovanjih (vaški - Vaški)
tudi tu lahko rečemo, da so bila pravopisna pravila osnovana zlasti na
posameznih primerih, iztrganih iz sobesedila. Zamenjava npr. pri imenu
božič, kjer naj bi šlo za mešanje z etnološkim izrazom 'panj, debelo poleno,
ki na božični večer gori v peči', je le malo verjetna.

Glonar piše božič z malo začetnico. V pravopisih 1935, 1937 in 1950 pa so
sprejeli Breznikovo dvojnico božič/Božič.

Medtem ko SP 1962 vse praznike razen Jurjeva piše z malo začetnico, pa v
SSKJ uveljavijo pisanje praznika božič in praznikov nasploh z malo začetnico
(bajram, binkošti, božič, jožefovo, jurjevo, martinovo, pasha, rožnica,
svečnica, šentjanževo, štefanovo, telovo, vnebohod, vstajenje).
SP 2001 tega ni spreminjal.

Res pa je, da so se polemike glede pisanja praznikov začele po izidu
pravopisnih pravil leta 1991.

Npr. Majdič je ob izidu SP1P zapisal, da novi priročnik odpravlja
razlikovanje novo leto 'obdobje od 1. januarja do 31. decembra' proti
Novo leto '1. januar', ki ga mnogi povzemajo po SP 1950 (str. 326), kjer je
velika začetnica v primeru Novo leto zapisana, kadar >hočemo posebej
poudariti, da gre za praznik 1. januar<.

Vendar je bil očitek SP1P neupravičen. Novo leto piše po novem načinu že 
SSKJ:
čakati novo leto = 'bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do
polnoči'; praznovati novo leto = '1. januar'; obiskati za novo leto = za 
novoletne
praznike.

Z veliko začetnico so pisani danes le še dnevi, ki so >izpeljani iz 
priimkov<
(SP 2001: § 150) in imajo še znanega nanosnika: Prešernov dan, ne pa tudi
vidov dan.

Ko sem povprašala otroke, nimajo nobenih problemov. V šoli se učijo, da
se imena praznikov pišejo z malo začetnico. Mislim, da se bomo navadili
tudi mi. Če smo se evra ...

Lep pozdrav,
Helena