[SlovLit] Božič

[vlado na zrc-sazu.si]

Glede pisanja velike zacetnice pri praznikih ocitno ni imel zadrzkov 
Slovenski pravopis iz leta 1899. Sorazmerno odprt je bil v tem pogledu tudi 
se Slovenski pravopis iz leta 1937, saj je v zvezi z veliko zacetnico na 
straneh 10-12 med drugim zapisal:

Sem spadajo samostalnisko rabljeni svojilni pridevniki in iz njih narejene 
izvedenke, ki pomenijo godove in praznike, n. pr. Smaren (nastalo iz Sen 
Marijin dan, god, praznik), ... Jurjevo, Gregorjevo ...

K lastnim imenom ne pristevamo imen za strokovne pojme, zato jih pisemo 
z malo zacetnico. Taka imena so. imena za godove, praznike, letne case itd. 
(...)

Primeri, v katerih bi bila pisava z malo zacetnico dvoumna, se smejo pisati z 
veliko, n. pr. Bozic, Novo leto, Velika noc, Vsi sveti, Stirideset mucencev, sv. 
Trije kralji.

Po svojem izvoru ocitno svojilna imena z veliko zacetnico tipa Jurjevo ali 
Gregorjevo sta nato ohranila tudi Slovenski pravopis iz leta 1950 in 
Slovenski pravopis iz leta 1962, medtem ko je Slovenski pravopis iz leta 
2001 s pisavo jurjevo in gregorjevo kratko-malo zanikal ne le kakrsnokoli 
sled svojilnosti, ampak tudi vkljucenost casa v casoprostor, ki je nanj 
hvalevredno opozoril Andrej Rozman Roza. Navsezadnje je zaporedje 
praznikov tudi zaporedje tock na vsakoletni poti matere Zemlje okrog Sonca.

Vlado Nartnik