[SlovLit] Božič -- Oglasi

Miran Hladnik, Siol miran.hladnik na guest.arnes.si
Pon Nov 26 20:12:05 CET 2007


From: "Grosman Meta" <Meta.Grosman na ff.uni-lj.si>
Sent: Saturday, November 24, 2007 12:08 PM
Subject: RE: [SlovLit] Božič
 
Dragi Roza,
Bojim se, da boste še dolgo čakali. Različno pa imamo 
za angleščino že tudi slovnico govorne rabe. Bodite lepo meta

> From: "BogoRoz" <bogoroz na siol.net>
> Sent: Thursday, November 22, 2007 12:13 PM
> Subject: Re: [SlovLit] Tukaj smo, takšni smo -- Čas za vire se izteka -- Iz nekega dopisovanja

> Če jaz prav razumem ta svet in njegove zgodbe, je Božič ime in pomeni 
> malega Boga, ki se piše z veliko, kadar gre za konkretnega krščanskega 
> boga, pa če v njega verjamemo ali ne. Božič je skratka sinonim za Jezusa 
> in ni nobenega razloga, da se v primeru, ko gre za praznik, piše z malo, 
> saj se mora potem z malo pisat tudi Marijino vnebovzetje. Da se prazniki 
> pri nas pišejo z malo, je pa zame znak omejenega pogleda na svet, ki 
> poveličuje prostor in podcenjuje čas. Prazniki so točke v času in če se 
> Trg republike piše z veliko, bi se najbrž spodobilo, da bi se tudi Dan 
> neodvisnosti. Sam za svoje potrebe tako tudi počnem in upam, da bom 
> nekoč dočakal slovničarja, ki bo razumel, da je jezik tisto, kar se 
> govori in piše, ne pa tisto, kar se predpisuje.
> 
> Andrej Rozman Roza

===
 
Od: ToniaBER na aol.com
Poslano: 26. november 2007 8:06
Zadeva: Re: [SlovLit] Božič : božič
 
Logika v velikih in malih začetnicah
 
Če Vas prav razumem, spoštovani Miran, nam je pri velikih 
začetnicah dovoljeno kar nekaj svobode. Sama moram priznati, 
da mi te stvari delajo velike preglavice, saj nikoli ne vem, kaj je 
prav in kaj ni. Najbrž nimam pravih pripročnikov. Tako mi npr. 
pravopis DZS (1994) predpisuje, da pišem Kurent (veroslovna 
in bajeslovna imena) z veliko, Pravopisni priročnik (J. Skaza 2000) 
pa z malo začetnico.   

O bogu/Bogu se je ze veliko pisalo, tu gre po mojem bolj za 
vprašanje kulture avtorja kot pa za pravo ideologijo. Enako za 
cerkev/Cerkev. Razlika je enaka kot univerza/Univerza, ta beseda 
ni (menda ja ne!) ideolosko pogojena.

Glede praznikov je še huje. Malo se tolažim z mislijo, da imajo 
probleme tudi veliko bolj učeni ljudje. Zadnje čase sem iskala neke 
podatke v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev (1998) in 
našla na primer  binkošti, Telovo, Epifanijo (na isti strani), pa Mali 
šmaren in Veliki Šmaren. Podobno je tudi v drugih knjigah, "levih" 
kot "desnih". SSKJ je sicer dosleden pri mali začetnici, vendar ne 
navaja vseh praznikov (tudi tujih).  

Nikakor pa si ne morem zamisliti, da pomeni Prvi maj (praznik) 
in prvi maj (datum) eno in isto. Sama bi tudi napisala, po svoji logiki: 
"Na Novo leto (prvega januarja) bom doma, pripravljala bom 
predavanja za novo leto (leto 2008)."  Zato Vam tudi voščim srečno 
novo leto (in ne samo Novo leto)! Če bi bila pesnica, bi lahko govorila 
o veliki noči, preprosto kot o neki posebni noči in ne o kakšnem 
katoliškem prazniku. Pa mi pravopis ne daje te možnosti. Napisala 
bi tudi: "Nastopil je 8. maj 1945, dan zmage nad nacizmom." In: 
"Jutri je Dan zmage, lahko bom šla na sprehod." Če se prav spomnim, 
smo včasih praznovali Dan mladosti; tako piše tudi v nekaterih starih 
hvalnicah Maršalu, ki so se na veliko in skoraj zastonj prodajale v 
antikvariatih pred dobrimi desetimi leti. 

Zanima me, kdo je odločil, kako moramo pisati imena praznikov in 
kdaj se je to zgodilo. Zakaj so spremenili pravila, ki so veljala prej? 
In kje lahko dobim "ta prava" pravila?

Lep pozdrav iz Pariza
Antonija Bernard
 
===
 
Miran Hladnik, Pisma Alojza Gradnika, predavanje na Gradnikovem 
večeru 25. 11. 2007 v gradu Dobrovo v Brdih (že mimo).
 
-- Pismenost danes (fenomen Vikipedije), predavanje v Lektorskem 
društvu Slovenije, torek 27. 11. 2007 ob 18.00 v prostorih Društva 
slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici v Ljubljani.
 
-- http://www.knjiznisejem.si/Obiskovalci/prireditve/kavarna.html -- 
v petek 30. nov. ob 18.00 ob Branku Gradišniku v Debatni kavarni 
Knjižnega sejma z naslovom Humor v literaturi.
 
Prispelo na ogled: Književna istorija 39 (2007), št. 131-132 v obsegu 417 str.
 
http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/studenti.html -- študentska sekcija 
SDS se predstavlja.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit