[SlovLit] JiS 2007/2

[jurska]

Druga številka dvainpetdesetega letnika Jezika in slovstva vsebuje šest
razprav in tri ocene ter obsega 122 strani. Na spletni strani
(http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter
prvo razpravo. 

Časovni lok razpravljalnega dela revije, ki se tematsko posveča tako
jezikoslovju, literaturi kot šolstvu, tokrat sega od 18. do 21. stoletja.
Predstavljeni so določeni vidiki dramatike in pripovedne proze 18. in 19.
stoletja, 21. stoletje korpusov in informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
možni načini prevajanja glagolov iz francoščine v slovenščino ter sodoben
pouk slovenščine v osnovni šoli z vidika priljubljenosti oz.
nepriljubljenosti s strani učencev. 

DENIS PONIŽ v članku z vidika recepcije ter v zgodovinskem okviru nemške
(viharniške) meščanske žaloigre predstavi Linhartovo žaloigro Miss Jenny
Love. Opozori na literarnozgodovinske in literarnoteoretične interpretacije
oz. obravnave Miss Jenny Love kot tragedije, jo na podlagi vsebinskih razlik
opredeli kot meščansko žaloigro in na osnovi dramaturških analiz prikaže
strukturna stičišča Linhartove žaloigre z nemško viharniško meščansko
žaloigro (Lessing, Wagner, Schiller, Klinger) ter posebnosti Linhartove
žaloigre, ki se kažejo na vsebinski, jezikovni in oblikovni ravni.  

V članku ALENKE REBOL KOTNIK je predstavljena tipologija ženskih likov v
Jurčičevi, Kersnikovi, Mencingerjevi, Stritarjevi, Tavčarjevi in Trdinovi
pripovedni prozi. Tipologija je oblikovana na teoretičnem ozadju sodobnih
socioloških feminističnih teorij, glavna pozornost pa je namenjena štirim
proznim tipom ženske, in sicer ženski kot ženi ali izvenzakonski partnerici,
ženski kot materi, ženski kot hčeri in ženski kot teti, prijateljici, daljni
sorodnici ali neznani osebi, ki so bili oblikovani na osnovi celostne
analize ženskih likov z družbenega, erotičnega in osebnega vidika.

Pomen didaktičnih iger in njihov vpliv na priljubljenost oz.
nepriljubljenost slovenščine v osemletki in devetletki je glavna tema članka
MARIJE GRGINIČ. Predstavljeni so rezultati pisne ankete, v katero je bilo
vključenih 1128 učencev prvega triletja devetletke, prvega in drugega
razreda osemletke ter male šole in nekaj več kot 200 učiteljev in
vzgojiteljev. Slovenščina naj bi bila v devetletki nekoliko bolj
priljubljena kot v osemletki, predvsem zaradi pogostejšega vključevanja
didaktičnih iger v pouk.

Glavna tema članka URŠKE JARNOVIČ so sms-i, ki so predstavljeni z
diskurzivnega vidika in v luči informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na
podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 910
študentov, dijakov in zaposlenih, je največ pozornosti namenjene jezikovni
podobi sms-ov po posameznih izobrazbenih skupinah. Glede na odgovore
anketirancev in jezikovne značilnosti posameznih primerov sms-ov, ki so jih
anketiranci navedli v anketne vprašalnike, so ti opredeljeni kot svojevrstno
specializiran diskurz, ki je relativno neodvisen od jezikovnosistemskega
pojmovanja knjižnega in pogovornega jezika.

ADRIANA MEZEG v članku pod drobnogled vzame tri prevode Flaubertove Madame
Bovary, katerih avtorja sta Vladimir Levstik in Suzana Koncut. Klasificira
posamezne spremne stavke in glagole rekanja ter s pomočjo ustvarjenega
korpusa 236 primerov premega govora opredeli posamezne prevajalske
strategije. Na osnovi dobljenih rezultatov v skladu z Vermeerjevo teorijo
skoposa in spoznanji Mete Grosman osvetli prevajalsko dilemo t. i.
prevajalčeve zvestobe oz. svobode v odnosu do izvirnika. 

Članek ŠPELE ARHAR in VOJKA GORJANCA se osredotoča na pojem dinamičnosti
slovenskega referenčnega korpusa kot enega od povodov za nastanek korpusa
FidaPLUS, nadgradnje že obstoječega korpusa FIDA. V prvem delu članka je
pregledno in primerjalno s korpusom FIDA predstavljen obseg zajetih besedil
v korpusu FidaPLUS, njihova zvrstna, časovna in tipološka označenost ter
označenost glede na lektoriranost oz. nelektoriranost. Drugi del članka pa
se posveča zlasti  tehnološkim izboljšavam novega korpusa, in sicer
izboljšavam lematizatorja (iskanje neobstoječih lem, razdvoumljanje, nova
kanala za iskanje) ter konkordančnika (nove informacije o viru, nadgradnja
statistik, vzorčenje konkordančnega niza, prosto dostopen priročnik ter
hitra pomoč za uporabnike).  

V drugem, ocenjevalno-poročevalskem delu revije DAVID PUC predstavi in
ovrednoti knjigo Igorja Ž. Žagarja in Barbare Domajnko Argumentiranost kot
model (uspešne) komunikacije. V pragmatično-stilističnem duhu nadaljuje ANJA
BENKO, ki pregledno predstavi in oceni knjigo Jezik in stil oglaševanja Toma
Korošca. Sklop zaključuje natančna predstavitev zbornika Pesniški svet
Nikole Šopa v slovenskem prostoru : ob 100. obletnici rojstva Nikole Šopa
(1904-1982), ki jo je prispeval Bratislav Lučin.

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je
predstavljenih pet novoizdanih knjig, povezanih z leksikografijo,
sociolingvistično podobo Slovencev v Nemčiji, Ivanom Cankarjem, govorno
interpretacijo literarnih besedil ter tematologijo v primerjalni
književnosti.   


Urška Jarnovič (jurska na volja.net),
tehnična urednica Jezika in slovstva

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.