[SlovLit] Prevajalka v zagati -- Re: Računalščina -- RE: Mihael Bregant

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Jolka Milic" <jolka.milic na siol.net>
Sent: Monday, August 06, 2007 9:16 AM
Subject: prevajalka v zagati

Spoštovani,
prevajam domačega pesnika, ki med cvetjem in rastlinjem v neki 
pesmi omenja tudi - okrasni grm z imenom nepozebnik
in neko drugo rastlino (drevo?, cvetko? travo?) imenovano usodnik.

Da je nepozebnik okrasni grm, sem zvedela Iz Toporišićevega 
Slovenskega pravopisa 2001. Usodnika pa ne najdem nikjer.
Če kdo ve kaj več o prvem in drugem, ga prav lepo prosim, naj 
mi pove. in, če je le mogoče, doda tudi njuno latinsko ime.
Zahvaljujem se vnaprej

jolka 

=====

From: "Maja Zorga" <maja.zorga na gmail.com>
Sent: Monday, August 06, 2007 2:18 PM
Subject: Re: [SlovLit] Računalščina

Lp, slovlitjani!

Še jaz prilagam svoj piskrček: meni se računalniščina zdi prav v redu, 
računalščina iz računala, računalniščina iz računalnik (computer torej), 
sem malo povprašala ljudi, kaj se jim zdi, in je splošno mnenje meni bližnjih, 
da je računalščina za jezik zlomit, računalniščina pa čisto všečna. Tole 
očitno ni strokovno, ampak občutkovno ;) podprto mnenje, 

lep morski pozdrav,

Maja Žorga

=====

From: "Barbara Sosic" <barbara.sosic na etno-muzej.si>
Sent: Monday, August 06, 2007 10:45 AM
Subject: RE: [SlovLit] Mihael Bregant (21. 9. 1960 - 31. 7. 2007)

Z Mihom sva se z možem Julijanom zbližala šele v zadnjih desetih letih,
odkar smo bili skorajda sosedje, čeprav smo se poznali že kakšnih deset let
prej. Iz vozička smo ga pospremili v njegovo prijetno posteljo, ki je bila
za nas obiskovalce in prijatelje pravi dar. Skupaj z Asio, njegovim angelom
varuhom, in Janom, njegovim nadebudnim in prijetnim najstnikom, smo kljub
bolezni, ki je kazala svojo neusmiljeno podobo skozi čedalje manj služeče
telo, preživeli več kot prijetne trenutke. Ni bilo potrebno veliko, Miha je
bil pravi duhovitež in vedno dobre volje, tako, da smo kljub težavam, ki jih
je družina nedvomno imela, navezovali prave, pristne človeške vezi. Te bodo
vedno del nas. 

V debate, ki so včasih prav burno potekale ob njegovi postelji, je bil
vključen s kakšno zanj značilno pripombo, ki je njegovim sogovornikom dajala
energijo. Na koncu je zanj ni bilo več dovolj in poslovil se je na zanj
značilen način - presenetil nas je na poti domov, na njegovo Zatrato. 
Pogrešali ga bomo.
Barbara Sosič