[SlovLit] Vilnius ali Vilna -- Slovenski večer

[Miran Hladnik, Siol]

From: <Jelena.Konickaja na flf.vu.lt>
Sent: Thursday, May 17, 2007 1:46 PM
Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna 


Spoštovani,
z zanimanjem spremljam diskusijo o Vilni in bi rada dodala par besed na to temo.
Večkrat, od kar sem prvič prišla v Slovenijo (l.1993), sem morala
izbrati eno ali drugo ime, zato sem tudi zase izdelala neka pravila, ki jim
sledim.


Strinjam se z razlago, ki jo ponuja Silvo Torkar. Opazila sem, da Slovenci
ponavadi uporavbljajo inačico Vilna. Zato tudi jaz ponavadi uporabljam to
ime, kadar govorim o Litvi ali o njeni prestolnici.
Mislim, da se je ime Vilnius pojavilo v slovenščini precej kasno,
najbrž v drugi polovici 20. st.


Ime Vilnius najdem le v uradnih poročilih o Litvi, o uradnih obiskih
etc. Slovenci so navajeni na ime Vilna, in če je tradicija takšna,
kakršna je, zakaj ne bi uporabljali ravno to ustaljeno obliko imena
litovske prestolnice? Lahko bi seveda uporabljali ime Vilnius za uradna
sporočila, čeprav mislim, da je boljše, če je
poenostavljeno vse, kar se da poenostaviti.

Lep pozdrav,
Jelena Konickaja

Za še eno temo na Slovlitu bi predlagala tudi temo litvanski/litovski.


=======

From: "Silvo Torkar" <silvot na zrc-sazu.si>
Sent: Thursday, May 17, 2007 5:03 PM
Subject: Re: [SlovLit] Vilnius ali Vilna

Po vseh teh komentarjih na temo imena litovske prestolnice sem seveda dolžan kratek 
odgovor. Dragoceno se mi zdi opozorilo Francke Premk na francosko monografijo o tem 
mestu, sam bi opozoril na študijo znamenitega ruskega jezikoslovca in baltista V. Toporova, 
ki je pod naslovom Vilnius, Wilno, Vil'na: gorod i mif izšla v zborniku Balto-slavjanskie 
etnojazykovye kontakty, Moskva 1980, 3-71, v litovskem prevodu pa v knjigi V. Toporov, 
Baltu mitologijos ir ritualo tyrimai, Vilnius 2000. Dobro dopolnilo je podal Klemen Pisk. Moram 
pa ga popraviti. Nikjer ne trdim, da "Slovenci pravimo mestu Vilna zato, ker naj bi bilo to iz 
starobeloruske Vil'nja", pač pa trdim, da "Slovenci uporabljamo različico Vilna, ker je to bilo 
tradicionalno slovansko poimenovanje tega mesta". Res pa je, da smo v drugi polovici 19. 
stol., dobi naglega razvoja in uveljavljanja slovenskega knjižnega jezika, številne nove izraze, 
etnonime, toponime prevzemali prek nemščine in prek ruščine. Tako ima Cigaletov Nemško-
slovenski slovar iz l. 1860 v spisku zemljepisnih imen krajevno ime Wilna poslovenjeno z 
Vilna, China pa s Kitaj, tudi Kina. Obliko Vilna so tedaj uporabljali tako Rusi kot Nemci, iz 
poljske oblike Wilno nastala različica Vilno (ki je sicer naslonjena na podobna poljska oz. 
sploh slovanska imena na -no) pa je za Slovence postala spet bližja med obema vojnama, ko 
je to mesto in univerzitetno središče bilo v poljskih državnih okvirih. S 197.000 prebivalci je 
bilo peto največje mesto na Poljskem, tri četrtine prebivalstva je bilo Poljakov (ali Belorusov 
poljske orientacije), 20 odstotkov Židov, Litovcev pa je bilo komaj dva odstotka. Po vojni se je 
etnična struktura radikalno spremenila in po zadnjem popisu predstavljajo Litovci že 57 
odstotkov prebivalstva mesta. Seveda pa je mesto v 14. in 15. stol. (prve verodostojne 
omembe so iz l. 1323 in po Toporovu omogočajo rekonstrukcijo izhodiščne oblike *Vilna) bilo 
pretežno litovsko in je povezano z začetki litovske državnosti, zato ima za Litovce velik 
simbolni pomen. Vendar je oblika Vilnius pač nova in je v rabi praktično šele od leta 1939 in 
zlasti 1940, ko je bila zaukazana tudi v ruščini. Poudariti pa je treba tudi jezikovno situacijo v 
Veliki kneževini Litvi, kjer so kot uradni jezik uporabljali neko lokalno obarvano obliko stare 
cerkvene slovanščine, ki ji danes Belorusi pravijo tudi stara beloruščina. Vilna je bila v 16. 
stol. kulturno središče beloruskega etničnega prostora, tam je beloruski Trubar in Bohorič v 
eni osebi Francisk Skaryna (biblijo je izdal v Pragi 1517-1519) ustanovil l. 1522 prvo tiskarno 
v vzhodni Evropi, Vilna je bila tudi središče beloruskega preporoda v 20. stol.
Za osvežitev zgodovinskega spomina bo najbrž dovolj. O Vilnjuški izjavi (tisti originalni in tisti 
Andreja Rozmana Roze) pa naj si vsakdo ustvari mnenje sam.
Silvo Torkar
 
========

From: "Elizabeta M. Jenko" <elizabeta.jenko na univie.ac.at>
Sent: Thursday, May 17, 2007 5:37 PM
Subject: slo vecer

Vabilo na Slovenski večer na Inštitutu za slavistiko dunajske Univerze, Spitalgasse 2-4/III 
31. 5. 2007 ob 18:30.

- Peter Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, O slovenski kulturni politiki
in ustvarjalnosti v času komunistične Jugoslavije
- Vida Jesenšek, Univerza Maribor, Vaja dela mojstra: O frazeologiji pri učenju jezikov
- Glasbeni okvir
- Družabni večer